V produkciji Prosvetnega društva Soča iz Kanala bo 24. marca v Cankarjevem domu (CD) na sporedu simfonična pesnitev Barve zelenega smaragda Avgusta Ipavca. Na Dunaju živeči skladatelj jo je zasnoval kot epopejo v spomin na trpljenje med prvo svetovno vojno in na žrtve soške fronte. Po praizvedbi na Sveti Gori bo prvič izvedena v Ljubljani.
Kot piše v koncertnem listu, je skladatelj s pretanjeno glasbeno govorico naslikal dogodek, ko je na sveti večer snežni plaz prinesel smrt številnim vojakom, ki so bili nastanjeni v dolini Lepene. Simfonična pesnitev je izraz velikega sočutja do trpljenja ljudi tistega časa in izhaja iz notranjih čutenj avtorja, ki tudi sam izhaja iz tistih krajev.
Na odru Gallusove dvorane CD bo pesnitev zazvenela v koncertni obliki z 90-članskim simfoničnim orkestrom in več kot 150 nastopajočimi na sceni Andreja Stražišarja ter v režiji in koreografiji Henrika Neubauerja.
Instrumentalni del bosta izvedla Budimpeštanska filharmonija Tarsasag in Simfonični orkester Cantabile iz Logatca pod vodstvom dirigenta Marjana Grdadolnika, zborovski del pa mešani pevski zbor Adoramus iz Logatca z gostujočim zborovodjo Primožem Malavašičem.
Glasbo dopolnjujejo recitacije dramskih igralcev in eden teh predstavlja tudi pesnika Simona Gregorčiča, ki je z verzi sporočal slutnje vojnih strahot. Njegovo vlogo je prevzel Matej Kavčič.
Med nastopajočimi bodo tudi plesalke Konservatorija za glasbo in balet iz Ljubljane, otroška folklorna skupina Pastirci izpod Krna in KUD igralska skupina Drežnica, skupina z ljudskim citrarjem in mala madžarska orkestralna skupina.
Skladatelj in duhovnik Ipavec, ki je že štiri desetletja zaposlen v bolnišnici Otto-Wagner-Spittal na Dunaju, je simfonično pesnitev za velik simfonični orkester, zbor, recitatorje in plesalce začel pisati leta 2008, končno obliko pa ji je dal nekaj let kasneje.
Navdih zanjo je dobil ob Soči, ob tem pa je povedal: “Slika reke Soče naj bo prispodoba vsakemu kulturnemu utripu tega kraja. Ne živimo v najlepših časih. Iz zgodovine se ne želimo nič naučiti. Vsak dan se ubija. Največje zlo pa je brezčutnost človeka. Stari ljudje umirajo sami, to doživljam kot duhovnik za bolnike, vsak dan. V tej brezčutni revščini medsebojnih odnosov je bilo srečanje z vojaki, ki so umirali, zdravilo za ranjeno dušo in srce.”
Koncert je posvečen 100-letnici prve svetovne vojne, še posebej padlim v septembrskih bitkah leta 1916 na Goriškem in Sveti Gori. Koproducenta sta Slovenski inštitut na Dunaju in Fundacija Poti miru v Posočju iz Kobarida. Skladba je bila prvič izvedena septembra 2016 v baziliki Marijinega vnebovzetja na Sveti Gori.
