Piše: Blagovest.si
Včeraj, nekaj dni po svojem godovnem dnevu, je v 99. letu starosti umrl jezuit, misijonar, pesnik in profesor p. Vladimir Kos.
Rodil se je leta 1924 v Prekmurju v družini trgovskega potnika kot eden od petih otrok (eden od bratov je bil znani ilustrator Božo Kos), otroštvo je preživel v Mariboru. Manj znano je, da je bil Vladimir ob začetku druge svetovne vojne kot dijak interniran v Gonars, od koder se je vrnil po desetih mesecih in dokončal klasično gimnazijo. V Ljubljano se je namreč šel šolat tako, da je ilegalno prišel iz Maribora, ki so ga zasedli Nemci. Po končani maturi je vstopil v ljubljansko bogoslovje, a zaradi napredujoče vojne in revolucije v njem ni mogel ostati dolgo. Leta 1945 je vstopil k domobrancem in se z njimi umaknil čez mejo. Sam je kot bogoslovec s škofovim dovoljenjem za študij v tujini odšel najprej v Padovo, od tam pa v Rim na nadaljnji študij teologije. Leta 1950 je prejel duhovniško posvečenje in nadaljeval s podiplomskim študijem.
Doktoriral je leta 1953, šele nato pa se je pridružil jezuitom. “Da sem to mogel storiti, sem moral dobiti dovoljenje od papeža in od ljubljanskega nadškofa Vovka, kajti v kolegiju, ki ga je ustanovil sv. Ignacij Lojolski, je takšno pravilo, da ni povoda za kakršen koli sum, da jezuiti pridobivajo zase škofijske duhovnike,” je pred leti dejal v intervjuju za Ognjišče.
Leta 1956 je odšel na Japonsko, malo kasneje pa v japonsko prestolnico na jezuitsko univerzo Sophia, kjer je predaval filozofijo, teologijo, angleščino in nemščino. Obenem pa je kot misijonar deloval v revni četrti v Tokiu.
Nadaljevanje članka lahko preberete TUKAJ.
