Kar ena petina slovenskega narodnega telesa ne živi v matični domovini, dobršen del Slovencev prebiva tudi v štirih sosednjih državah. Na Hrvaškem živi nekaj več kot deset tisoč pripadnikov slovenskega naroda, devet tisočim je slovenščina tudi materni jezik. Slovenci na Hrvaškem delujejo in ohranjajo narodno zavest v petnajstih društvih, Zveza slovenskih društev na Hrvaškem pa je njihova krovna organizacija. Največ Slovencev živi v Zagrebu, Primorsko-goranski županiji in Istri.
Na razstavi, ki jo NUK (Helena Janežič) pripravlja v sodelovanju z Inštitutom za narodnostna vprašanja (dr. Barbara Riman) in jo bodo odprli v četrtek, 4. julija 2019, ob 18. uri, je prvič sistematično prikazano, kje vse Slovenci na Hrvaškem živijo, kakšna je njihova povezanost in aktivnost v društvih ter izpostaviti nekaj vidnih pripadnikov slovenskega naroda, ki so živeli in delovali na Hrvaškem.
NUK je knjižnica vseh Slovencev in med svoje naloge s ponosom uvršča tudi zbiranje in hrambo bogate slovenske ustvarjalnosti, ki v zapisani obliki nastaja izven meja matične domovine. To nalogo ima Zbirka tiskov Slovencev zunaj RS, ki vsako leto postavi na ogled del tovrstnega nacionalnega bogastva. Letošnja razstava je posvečena našim rojakom – Slovencem iz neposredne soseščine, povod zanjo pa je visok jubilej Kulturno-prosvetnega društva »Slovenski dom« iz Zagreba, ki neprekinjeno deluje že 90 let in je najstarejše slovensko društvo v Evropi.
Razstava nagovarja predvsem v Sloveniji živeče Slovence s prikazom in študijo številnih dejavnosti in osebnosti, t.j. naših rojakov, ki imajo na Hrvaškem status zamejcev in izseljencev.
Temelj za ohranjanje in varovanje slovenske nacionalne identitete, kulture in jezika na Hrvaškem zagotavljajo prav društva, ki jih predstavljamo na Nukovi razstavi Sosedje Slovenci – Slovenci na Hrvaškem. Razstava je uvrščena med glavne dogodke tradicionalne vsakoletne prireditve Dobrodošli doma, ki jo posvečamo našim rojakom po svetu.
Vabljeni v Narodno in univerzitetno knjižnico, da spoznate sosede Slovence!
Slovenci na Hrvaškem
Slovenci so na Hrvaškem prisotni več sto let, njihov pomen za Hrvaško pa je vedno presega njihovo dejansko število – po popisu prebivalstva iz l. 2011 živi na Hrvaškem dobrih 10.000 Slovencev.
Najmlajše društvo je Slovensko kulturno društvo »Ajda« iz Umaga, ki je bilo ustanovljeno leta 2011, od leta 2017 pa izdajajo tudi svoje glasilo z naslovom Ajdov cvet.
Med prve oblike prisotnosti Slovencev na Hrvaškem sicer lahko štejemo njihovo udeležbo v ljudskem uporu, ki ga je v 9. stoletju proti frankovski oblasti vodil hrvaško-slavonski knez Ljudevit Posavski. V naslednjih stoletjih so zlasti Kranjci in Štajerci prihajali na Hrvaško zaradi osebnih razlogov. Tja so se poročali, trgovali, opravljali različna (tudi sezonska) dela in umetniško ustvarjali na sakralnih objektih.
Ste vedeli, da so Slovenci imeli pomembno vlogo pri gradnji mesta Karlovec? Sodelovalo je več kot 800 Kranjcev ter 400 Štajercev in Korošcev. Glavni graditelj znamenite Karlovške trdnjave v obliki šesterokotne zvezde s stolpi na vsakem kraku ter natančno razporeditvijo ulic znotraj trdnjave je bil Slovenec Martin (Matija) Gambon iz Ljubljane.
Med leti 1579 in 1580 je največ gradbenih delavcev prihajalo z območja Kranjske in Štajerske. Več o tem izveste v knjigi Slovenci Karlovcu, Karlovac Slovencem : 1579-2009 avtorja Silvina Jermana in na pričujoči razstavi.
V 15. stoletju so med prebivalci Dubrovnika zabeleženi trije Ljubljančani: Marcus Georgii de Lubiana je Dubrovčan postal s poroko, Francisco de Pavonibus de Lubiana je bil organist in nadškofov notar, Jurij iz Ljubljane pa priznan kovaški mojster. Razglednica Dubrovnika je shranjena v Kartografski in slikovni zbirki NUK.
Na Reki se je eno leto šolal tudi Primož Trubar.
V 16. stoletju so v Istri in v notranjosti Hrvaške delovali številni kranjski in štajerski stavbeniki in kiparji, po l. 1848 je najti Slovence na Hrvaškem v vseh stanovih: med frančiškani, graničarji, profesorji na gimnazijah. Ob koncu 19. in v začetku 20. stol. So v Zagrebu npr. delovali Avgust Mušič, Zofka Kvedrova in Fran Ilešič…
Obdobje med obema vojnama velja za zlato dobo Slovencev na Hrvaškem,
Med drugo svetovno vojno Slovenci na Hrvaškem predvsem organizirano pomagajo slovenskim izgnancem. Po druugi svettovni vojni se položaj slovenskih obrtnikov, trgovcev gostilničarjev in malih podjetnikov zaradi denacionalizacije precej spremeni.
In kakšen je položaj Slovencev, živečih na Hrvaškem danes?
Dejavno se povezujejo v 15 društvih – povezanih v krovno organizacijo – Zvezo slovenskih društev na Hrvaškem, katere 90. obletnico obstoja obeležujemo s pričujočo razstavo.
