Projekt SELSI je bil izbran na razpisu Erasmus + KA220 in bo trajal med letoma 2022 in 2024. Namen projekta je razviti priporočila in strategije za govorjeni lahki jezik. Služila bodo kot podpora odraslim slušateljem z dodatnimi potrebami pri pridobivanju pomembnih veščin glede na njihove sposobnosti. Do sedaj se je lahki jezik raziskovalo in uporabljalo skoraj izključno v pisani besedi. SELSI je torej eden prvih poskusov zagotavljanja celostnega, akademsko utemeljenega in praktično preverjenega modela komunikacije v govorjenem lahkem jeziku v Evropi.

Tatjana Knapp, direktorica Zavoda Risa, dodaja: »Komunicirali bomo z raziskovalci, strokovnjaki, mediji in končnimi uporabniki ter poskušali biti čim bolj temeljiti in izdelati uporabna orodja na področju izobraževanja odraslih in drugih strokovnih okoljih.«

Konzorcij 7 partnerjev

 

Zavod Risa – center za splošno, funkcionalno in kulturno opismenjevanje, slovenska nevladna organizacija, ki si prizadeva vzpostaviti neodvisno raziskovalno, razvojno, svetovalno, komunikacijsko in izobraževalno delovanje na področju invalidnosti in človekovih pravic – vodi projekt, v katerem sodeluje še šest organizacij iz petih držav Evropske unije. Akademsko polje zastopata univerzi Vilniaus Universitetas (Litva) in Università degli Studi di Trieste (Italija). Nevladne organizacije predstavljajo VšĮ Informacijos kaupimo ir sklaidos centras (Litva), Vieglas Valodas agentura (Latvija) in Dyslexiförbundet (Švedska), medijsko področje pa pokriva RTV Slovenija. 

Veronika Rot, vodja projekta SELSI na RTV Slovenija, pravi: »RTV Slovenija se kot javni medij zaveda odgovornosti pri zagotavljanju dostopnosti svojih vsebin v različnih tehnikah, saj imajo gledalci televizijskih in poslušalci radijskih programov ter bralci spletnih novic pravico do informiranosti, ne glede na svoje specifične potrebe.«

Več informacij o projektu SELSI na RTV Slovenija:

Veronika Rot ([email protected])
Andrej Tomažin ([email protected])

V prvih mesecih projekta bodo partnerji raziskali potrebe po govorjeni lahki jezikovni komunikaciji v Evropi, prav tako bodo zbrali morebitne že obstoječe vire. Na osnovi zbranih podatkov bo mogoč razvoj priporočil in strategij za uvedbo inovativne inkluzivne metodologije. Na koncu projekta pa bodo partnerji na podlagi povratnih informacij s strani uporabnikov in strokovnjakov ustvarili natančno prilagojena priporočila, predstavljena v obliki večjezikovnega spletnega orodja.