11.3 C
Ljubljana
četrtek, 28 marca, 2024

Premiera v Cankarjevem domu: To noč sem jo videl

Piše: L. K.

22. januarja bo v Gallusovi dvorani Cankarjevega doma potekala premiera odrske postavitve romana Draga Jančarja To noč sem jo videl v dramatizaciji in režiji Janeza Pipana. V zadnjem hipu pa je prišlo do dveh sprememb v igralski zasedbi: Zaradi bolezni igralca Davorja Herge bo v vlogah Petra, njenega moža/Filipa, Leonovega brata nastopal Uroš Smolej, zaradi rizičnega stika igralca Matije Stipaniča pa bo v vlogah Pesnika/Gosta na Podgorskem nastopal Robert Korošec.

Predstava ” To noč sem jo videl” (foto: Peter Giodani)

 

Odrska postavitev romana To noč sem jo videl je nastala kot koprodukcija Drame SNG Maribor, dunajskega Burgtheatra (pod vodstvom Martina Kušeja), Jugoslovenskega dramskega pozorišta Beograd in Cankarjevega doma Ljubljana. Uspešna mariborska premiera, ki je navdušila tako strokovno kot splošno javnost, in novembra tudi beograjsko občinstvo, bo do 28. januarja uprizarjana tudi na velikem odru Gallusove dvorane. Ena najambicioznejših mednarodnih gledaliških koprodukcij zadnjih let bo prilagojena razsežnostim največjega odra Cankarjevega doma. Zasedba je mednarodna, saj se slovenskim igralcem pridružujejo Milan Marić in Nebojša Ljubišić iz beograjskega JDP, Daniel Jesch iz dunajskega Burgtheatra ter legendarna Milena Zupančič, ki bo prvič nastopila z mariborskim dramskim ansamblom.

Predstava ” To noč sem jo videl” (foto: Peter Giodani)

Koprodukcija ni nastala zaradi naključnih povezav, ampak je logična posledica vsebine romana. Pet pripovedovalcev, ki v romanu govorijo pretresljivo zgodbo Veronike Zarnik, je namreč različne narodnosti. Vsak od njih odstira Veronikino usodo z njegove oziroma njene perspektive – srbski oficir Stevan, Veronikin ljubimec, njena dementna mati, nemški zdravnik, hišna gospodinja Joži in ostareli partizan Jeranek – odvijejo zamotan klobčič ljubezni, ljubosumja, poguma, pa tudi krutosti, izdaje, vsega človeškega. Roman je kratek, silovit, nepozaben. Je suverena mojstrovina veterana književnosti, ki je izrazito literarno delo z izjemnim uprizoritvenim potencialom. Čeprav gre za pet prvoosebnih zgodb, so te polne dogodkov, okoliščin. Ljubezenska zgodba med Veroniko in Stevanom, vihra druge svetovne vojne, Veronikina končna usoda, pa vsi pisani, izjemno izpisani karakterji, ki kličejo po utelešenju odlične mednarodne igralske zasedbe.

Predstava ” To noč sem jo videl” (foto: Peter Giodani)

Avtor literarne predloge, romana To noč sem jo videl, Drago Jančar je velikan slovenske, evropske in svetovne literature. Brezčasen, mojstrski pripovedovalec se v svojih romanih, novelah, kratkih zgodbah in dramah dotika globokih ran Slovenije in našega širšega kulturnega prostora, tako imenovane Mitteleurope. Njegove zgodbe segajo v bližnjo ali daljno preteklost (Severni sijKatarina, pav in jezuit), v današnji kruti kapitalistični trenutek (Maj, november, kratke zgodbe), v neimenovane prostore nesvobode (Veliki briljantni valček), včasih bivajo v metafori (Drevo brez imena) ali pa, kot se zgodi le največjim, sestavijo vse elemente pripovedi, vse svoje pisateljske značilnosti in pripovedne odlike v brezčasno mojstrovino, kot je roman To noč sem jo videl. Jančar je za roman prejel svojega tretjega kresnika in kresnika desetletja, leta 2014 je prejel francosko nagrado za najboljšo tujo knjigo, bil nominiran za francosko nagrado femina, poljsko nagrado angelus in za rusko nagrado Jasna Poljana. Kritiki so roman ob izidu ocenili za eno najboljših literarnih del o Slovencih med drugo svetovno vojno.

Predstava ” To noč sem jo videl” (foto: Peter Giodani)

Uprizoritev je režiral Janez Pipan, gledališki režiser, profesor za teorijo gledališke igre na Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo, dolgoletni ravnatelj ljubljanske Drame (1994–2008), ki je na svoji štiridesetletni poklicni poti podpisal več kot petdeset uprizoritev, med katerimi so se številne zapisale v zgodovino slovenskega gledališča. Z Jančarjem se ne bo srečal prvič, leta 1988 je v MGL režiral uspešnico Klementov padec, skupaj z avtorjem je priredil roman Katarina, pav in jezuit, ki ga je nato postavil v ljubljanski Drami. Za uspešno odrsko postavitev takega romana, kot je To noč sem jo videl, ni dovolj »le« režijska vizija. Potrebne so življenjske izkušnje, širina, načitanost, predvsem pa ljubezen in spoštovanje do vsega, kar je človeško, krhko. Ideologija v tej uprizoritvi nima kaj iskati, ker se tekst povzpne kot čudna pošastna ptica v romanu nad vse politične zdrahe in pogleda na tragedijo mlade ženske skozi politično nezaznamovano prizmo. Pipanova adaptacija ohranja kronološko razdrobljenost, a se nasloni na dele romana, ki so situacijsko najbolj bogati in zanimivi. Gre za sodobni, poetični realizem, kjer se leta izkušenj zrcalijo v umirjeni, dostojanstveni režijski poetiki, ki odlično sovpada z zadržanim, dodelanim, izpiljenim Jančarjevim slogom.

Predstava ” To noč sem jo videl” (foto: Peter Giodani)

PODPRITE DEMOKRACIJO!

Drage bralke, dragi bralci, donirajte Demokraciji in podprite pluralnost slovenskega medijskega prostora!

Sorodne vsebine