Mineva 180 let od rojstva francoskega postimpresionističnega slikarja Paula Cezanna (1839-1906). Cezanne je postavil temelje modernemu likovnemu ustvarjanju ter vplival na Gauguina in Van Gogha. Vplival je tudi na kubiste in fauviste ter abstraktno umetnost 20. stoletja.
Cezanne se je rodil v kraju Aix-en-Provence. Študiral je pravo. Kljub krajšim obiskom slikarskih šol je bil v glavnem samouk. Večino časa je ustvarjal na podeželju in se proti koncu življenja v globoki meditaciji s slikanjem združil z naravo v živo, nedeljivo celoto.
V nasprotju z impresionisti, ki so z barvnimi lisami skušali predstaviti svojo subjektivno iluzijo o snovnem svetu, je želel ohraniti trdno podobo predmetov. S čvrstimi, poenostavljenimi oblikami, podanimi v kontrastnih barvah, je oblikoval nov slikarski izraz z uravnoteženim ritmom in barvno harmonijo, v katerem sta barva in oblika postali avtonomni vrednoti.
Kot umetnika ga dolgo niso razumeli. Pomen njegovega opusa so strokovnjaki začeli v celoti odkrivati in ceniti šele v začetku 20. stoletja, je mogoče prebrati v Velikem svetovnem biografskem leksikonu.
Med pomembnejšimi deli velja omeniti slike Obešenčeva hiša v Anversu (1873), Modra vaza (1883-87), Avtoportret (1886), Kopalci (1890), Žena z vrčem za kavo (1894), Kvartopirci (1890) in Gora Saint-Victiore (1904).
