Piše: C. R.
Pred 150 leti se je rodil francoski pisatelj, intelektualec, esejist in umetnostni kritik Marcel Proust, ki je s sedemdelnim ciklom Iskanje izgubljenega časa utemeljil modernistični roman. Romaneskni cikel je izhajal med letoma 1913 in 1927, Proust pa je pri njegovem pisanju obujal spomine na odraščanje in svet na prelomu stoletja.
Marcel Proust se je rodil 10. julija 1871 v premožni in ugledni meščanski družini v pariškem predmestju. Trpel je za astmo, ki ga je spremljala celo življenje. Nanj je močno vplival učitelj filozofije Alphonse Darlu, študiral pa je pravo, književnost in filozofijo.
Njegovo najbolj znano delo Iskanje izgubljenega časa, ki ga mnogi označujejo za eno od velikih mojstrovin zahodne književnosti, je izšlo v sedmih knjigah med letoma 1913 in 1927. Cikel romanov je Proust pisal do leta 1922, tako da so zadnji trije izšli po njegovi smrti. Obsega okoli 4000 strani, vanj pa je Proust vključil več kot 2000 likov.
Na več tisoč straneh je francoski pisatelj popisal celotni svet v preteku časa: tematiziral je ljubezen in ljubosumnost, družabne intrige v pariških salonih, literaturo, glasbo in likovno umetnost, poetičnost krajine, okus ubežanih in zadržanih spominov.
Iskanje izgubljenega časa je pisatelj šibkega zdravja, ki je dan začenjal ob štirih popoldne, pisal pretežno v samoti zvočno izolirane, s pluto opažene sobe na pariškem bulvarju Haussmann. Osnutke za sprva tridelni roman je pripravljal ob koncu prvega desetletja 20. stoletja.
Leta 1913 je končal prvo knjigo V Swannovem svetu. Cikel, v katerih predstavlja usode svojih velikih likov Swanna in Odette, Gilberte, Albertine, gospe Guermatske in gospoda Charlusa, je nadaljeval z romani V senci cvetočih deklet, za katerega je 1918 prejel Goncourtovo nagrado, Svet Guermantskih, Sodoma in Gomora, Jetnica, Ubežnica in Spet najdeni čas.
V slovenščini je romaneskni cikel izšel v prevodu Radojke Vrančič. Večkrat nagrajena prevajalka se mu je posvečala tri desetletja. Gre za eno največjih prevajalskih del 20. stoletja v Sloveniji.
Leta 2017 je v slovenščini izšel še pisateljev prvenec iz leta 1896 Radosti in dnevi. Vsebinsko in oblikovno izredno raznoliko delo poleg šestih daljših novel obsega krajša razmišljanja o svetovljanskem življenju, značajske skice in psihološke analize, razpoloženjske pesmi v prozi ter krajši ciklus pesniških portretov slikarjev in skladateljev v rimanih aleksandrincih, poroča STA.
Proust ni bil le pisatelj, ampak tudi umetnostni kritik. V slovitem romanesknem ciklu je denimo omenil več kot sto različnih umetnikov, med njegovimi najljubšimi pa je bil nizozemski mojster Johannes Vermeer. Slikarjev Pogled na Delft je v pismu leto pred smrtjo imenoval za najlepšo sliko na svetu.
Proust je umrl 18. novembra 1922 za pljučnico in pljučnim abscesom v starosti 51 let. Pokopan je na pariškem pokopališču Pere Lachaise, kjer počivajo tudi Frederic Chopin, Oscar Wilde in Jim Morrison.
