Piše: Domen Mezeg
Slovenski pisatelj, dramatik in esejist Drago Jančar, velja za najbolj prevajanega in nagrajenega domačega avtorja. Med nagradami so navedene štiri kresnikove za romane, Prešernova nagrada, Herderjeva književna nagrada in državna nagrada Avstrije za evropsko književnost itd. Svoj navdih črpa tako iz zgodovine kot tudi iz življenja. V njegovih delih pa lahko preberemo še, kaj se pripeti, ko državna meja preko noči postane fronta. Na predlog evroposlanca Milana Zvera je tudi prejemnik nagrade Evropskega parlamenta – državljan Evrope. Rodil se je na današnji dan leta 1948.
Osrednja tematika romanov slovenskega pisatelja Draga Jančarja, so: “individualna eksistencialna in moralna stiska, iskanje smisla in opore, ogroženost posameznika ter njegovo brezupno spopadanje z družbeno stvarnostjo, zadušljivo duhovno atmosfero, ujetostjo v usodo, uničevalnim oblastništvom, kaotičnostjo sveta in vseobvladujočim nasiljem, ki so pogosto alegorično premaknjeni v preteklost”. Njegova dela pogosto zaznamujejo politični preobrati 20. stoletja. Dotika pa se tudi totalitarnosti, ki je protičloveška.
Obenem predstavlja človeka v vsej njegovi kompleksnosti ter raznolikosti. Kresnika je sicer prejel za sledeče romane: Katarina, pav in jezuit, Zvenenje v glavi, To noč sem jo videl ter In ljubezen tudi. Za svoj roman z naslovom To noč sem jo videl oziroma za njegov francoski prevod, pa je bil prejemnik nagrade za najboljšo tujo knjigo. Slednjo podeljuje združenje francoskih kritikov in založnikov. Znano je tudi, da je bil kandidat za francosko nagrado za književnost – “femina”. Nemški prevod že navedenega romana, pa se je leta 2015 znašel med najboljšimi knjigami. To lestvico na podlagi avstrijskih kritikov objavlja radiotelevizija ORF.
V istem letu pa je bil prav s tem romanom kandidat za literarno nagrado Poljske, ki se imenuje “angelus” in se jo podeljuje pisateljem z območja srednje Evrope. Za to nagrado pa je bil nominiran že po izidu svojega romana Katarina, pav in jezuit. Jančar slovi tudi po svojih kritičnih in polemičnih esejih, v katerih se dotika sodobnih družbenih razmer tako v Sloveniji, kot tudi v svetu, v katerih se dotika številnih aktualnih tematik: preteklosti, stanja duha, kulturne politike in literature, postkomunističnega sveta oziroma njegove resničnosti, iluzij, ki jih demistificira, globalizacije, amerikanizacije, evropske perspektive ter srednjeevropskih tematik.
Njegov opus pa sestavljajo tudi številna gledališka dela: Disident Arnož in njegovi, Veliki briljantni valček, Dedalus, Klementov padec in Zalezujoč Godota. V svojem življenju pa je napisal tudi več novel in krajših zgodb, na primer Smrt pri Mariji Snežni in Človek, ki je pogledal v tolmun. Nedavno so izšle v zbirki pod imenom Mnoga življenja. V Jančarjevih delih se tako prepletajo vsakovrstne literarne smeri, estetike, poetike in tuje prakse.
