Na koprskem višjem sodišču je danes potekala pritožbena seja v zadevi Kobra, v kateri je bilo sedem oseb na prvi stopnji obsojenih na skupno več kot 30 let zapora. Pritožbe so vložili tako tožilstvo, ki oporeka premilim kaznim, kot obsojeni, v prvi vrsti domnevni vodja kriminalne združbe Valon Hoxhaj. Naroka se ni udeležil nihče izmed obsojenih.
Obalno kriminalno združbo, znano pod imenom Kobra, je policija z vrsto aretacij razbila jeseni 2016, maja lani pa je bilo sedem od devetih obtoženih spoznanih za krive. Za Valona Hoxhaja je sodni senat tedaj ugotovil, da je bil nesporno vodja hudodelske združbe, ki se je ukvarjala tako s preprodajo prepovedanih drog kot s prevozi ilegalcev, ter mu prisodilo devet let in 10 mesecev zaporne kazni.
Tožilstvo se je na sodbo pritožilo, saj, kot je danes navedla državna tožilka Anja Štrovs, so bile izrečene kazni premile oz. so “na spodnjem minimumu zagrožene kazni”. Po drugi strani pa sodišče pri določitvi omenjenih kazni po oceni tožilstva ni upoštevalo teže kaznivih dejanj, njihovega trajanja, dejstva, da so obsojeni delovali kot kriminalna združba, ter za večino izmed njih tudi predkaznovanosti.
Konkretno je pri Valonu Hoxhaju najbolj zavržno dejstvo, da je kriminalno združbo vodil tudi po tem, ko je končal v priporu, kar po besedah Štrovsove narekuje izrek višje kazni.
Tožilstvo se je pritožilo tudi na oprostilno sodbo za nekatere od obtoženih, saj da ta napačno ugotavlja dejansko stanje. Tako se po mnenju Štrovsove Valonov brat Dibran Hoxhaj ni zgolj naključno znašel sredi kaznivega dejanja prodaje droge tajnima policijskima sodelavcema. Za Ivico Guberca pa je tožilka kot nerealnega ocenila zaključek prvostopenjskega sodišča, da ni vedel, da se v njegovi kleti hrani večja količina mamil.
Odvetnik Uroš Čop je tožilstvu nasprotno očital, da “zaradi dreves ni videlo gozda”, ter se vprašal, ali bi se uspešen poklicni športnik, kakršen je Guberac, res ukvarjal s tovrstnim kaznivim dejanjem.
Zagovornik Valona Hoxhaja, odvetnik Branko Gvozdić je v zvezi s sodbo okrožnega sodišča izpostavil potrebo po izločitvi nezakonito pridobljenih dokazov, nezakonitost odredbe o izvajanju prikritih preiskovalnih ukrepov ter nezakonitost tajnega delovanja policije.
Kot je pojasnil, sta tajna policijska sodelavca sama priznala, da sta dobila navodilo, da vzpostavita stik s “kobrami”, in torej ni šlo za naključen, pač pa dirigirano vzpostavitev stika. Prav tako bi policija morala prenehati s tajnim delovanjem po prvem odkupu droge, namesto tega pa se je tajno delovanje nadaljevalo samo za to, da bi z večjo količino mamil huje obremenili obtožene, je povzel odvetnik.
Predsednik tričlanskega senata Aleš Arh je na današnjem naroku že dal vedeti, da sodišče o pritožbah danes še ne bo odločalo. Pričakovati je, da bodo stranke sodbo prejele v pisni obliki.
