Mariborsko višje sodišče se je danes še drugič ukvarjalo s pritožbo Senada Softića in njegove zagovornice Tanje Kompara na obsodilno sodbo za umor in povzročitev splošne nevarnosti pred več kot dvema letoma na Titovi cesti v Mariboru. Lani je višje sodišče prvostopenjsko sodbo razveljavilo, a mu je nato okrožno sodišče izreklo še višjo kazen.
Tričlanski senat višjih sodnic se je danes seznanil z dosedanjim potekom zadeve in pritožbenimi argumenti obrambe, medtem ko tožilstvo, ki je bilo na ponovljenem sojenju zadovoljno z obsodilno sodbo, pritožbe tokrat ni vložilo.
Sodnica Maša Blažeka je Softića na ponovljenem sojenju za umor iz ljubosumja in maščevanja obsodila na 27 let in pol zapora, za povzročitev splošne nevarnosti pa dodala še dve leti zapora, ter kazni združila na 29 let in tri mesece zapora. S tem je skoraj v celoti prisluhnila predlogu tožilstva in obtoženemu izrekla višjo kazen kot na prvem razveljavljenem sojenju, ko je bil obsojen na 26 let zapora.
Po takšnem razpletu je bilo pričakovati novo pritožbo obrambe, ki skuša že ves čad dokazati, da je šlo pri dogodku 4. oktobra 2017, ko je obtoženi sredi ceste do smrti ustrelil Rada Mitrovića, za hipno odločitev in ne načrtovano dejanje.
Tožilec Simonič je ves čas vztrajal pri naklepnem umoru iz ljubosumnosti in brezobzirnega maščevanja ter predlagal 30-letno zaporno kazen. Obrambi se zdaj med drugim zdi sporno, da je sodnica iz sodbe izločila brezobzirnost dejanja, ki po njihovem mnenju ni bila v celoti dokazana, hkrati pa kazen celo zvišala.
Čeprav je sodnica ocenila, da je dovolj dokazov, da je šlo pri dejanju za direktni naklep, saj je umorjenega nekaj časa pred dogodkom zasledoval z avtomobilom, nato pa ga ob prvem postanku sredi križišča in v času največje prometne gneče ustrelil skozi okno avtomobila, obramba temu oporeka.
Priče, ki jih je vabila, predvsem njegove znance in sodelavce, so namreč Softića ocenile kot mirnega in delovnega človeka, medtem ko celo njemu nenaklonjene priče, prijateljice ali sorodnice nekdanje žene o njem iz lastnih izkušenj niso mogle povedati nič slabega.
Vse kar so izpovedale o domnevnih grožnjah, naj bi slišale od nekdanje žene, s katero pa se Softić na sodišču ni mogel soočiti, saj je iz varne hiše odšla neznano kam. Po informacijah sodišča naj bi se nahajala na neznani lokaciji v ZDA.
Obramba nekatere nejasnosti prvostopenjski sodbi očita tudi v zvezi s izvedenskimi mnenji psihiatrije. Izvedenec Mladen Vrabič je najprej izdelal obtožencu precej nenaklonjeno mnenje, češ da v medicinski dokumentaciji ni bilo nič takšnega, kar bi vplivalo na njegovo razumevanje dejanja.
Petčlanska komisija medicinske fakultete je nato ugotovila, da je bila njegova sposobnost razumevanja in obvladovanja v času dejanja zmanjšana, vendar ne bistveno, sodišče pa je sledilo oceni, da bi si Softić pri odpravljanju lastnih težav lahko pomagal s psihoterapijo. Pozneje je izvedenec Vrabič le nekoliko prilagodil svoje mnenje in ocenil, da je bila sposobnost obtoženčevega razumevanja bistveno zmanjšana, česar pa sodišče ni upoštevalo pri sodbi.
Odvetnica Kompara je zato in še iz drugih razlogov, povezanih z domnevno kršitvijo kazenskega postopka, pa tudi ustave in obtoženčevih človekovih pravic, višjemu sodišču predlagala prekvalifikacijo kaznivega dejanja iz umora v uboj in s tem izrek nižje kazni, če temu ne bi ugodilo pa vsaj delno znižanje kazni ali vnovično razveljavitev sodbe. Odločitev bo višje sodišče izdalo v pisni obliki.
