8.6 C
Ljubljana
ponedeljek, 12 aprila, 2021

Policisti našli grosupeljskega morilca

Piše: C.R.

Na Operativno komunikacijski center Policijske uprave Ljubljana je v petek, 19. 3. 2021, okoli 12.30 poklical občan in povedal, da je v gozdu v bližini Grosuplja našel zvezanega in hudo poškodovanega moškega.

Približno  300  metrov  globoko  v gozdu je bil pred njegovim prebivališčem najden  77-letni  moški, ki je bil hudo poškodovan, roke je imel zvezane na hrbtu,  prav  tako  pa  zvezane  noge. Moški je ob prihodu na kraj še kazal znake življenja, vendar je kljub zdravniški pomoči, ki mu je bila nudena na kraju, umrl.

Policisti  so  kraj  in  območje zavarovali. Na kraj je prišla preiskovalna sodnica  ljubljanskega okrožnega sodišča in vodila ogled, ki so ga opravili ljubljanski  kriminalisti. V času ogleda, ki je trajal kar dva dni, je bilo zavarovano večje število sledi. Motiv dejanja takrat ni bil znan, prav tako na kraju ni  bilo  nobenih  vidnih sledi, zato so bile pomembne najmanjše podrobnosti, ki bi pripeljale do storilcev  kaznivega dejanja. Iz tega razloga so kriminalisti in policisti skupno pet dni pregledovali in preiskovali  širšo  okolico gozda, v katerem je pokojni živel, ter opravili razgovore z več kot 70 osebami.

Poleg  intenzivne  kriminalistične preiskave so pri pregledovanju terena in iskanju sledi sodelovali tudi policisti Posebne policijske enote, policisti vodniki  službenih  psov  in  policisti  Specialne  enote – potapljači. Vse najdene  in  zavarovane  sledi  so  bile  poslane  v  Nacionalni forenzični laboratorij, kjer so bile pregledane in ovrednotene.

“30.  3.  2021  smo  zaradi  suma  kaznivega  dejanja umora odvzeli prostost 23-letniku  z območja Kočevja. Z dodatnimi preiskavami, pregledom nadzornih kamer  na širšem območju, pregledom terena, zavarovanimi dokazi in zbranimi obvestili  smo  pridobili  podatke,  da so dejanja osumljeni tudi 24, 19 in 18-letnik, vsi z območja Kočevja, in jim 31. 3. 2021 odvzeli prostost,” so sporočili iz policije.

Z   intenzivno   kriminalistično  preiskavo  in  zbranimi  dokazi  je  bilo ugotovljeni, da so prijeti osumljenci v  četrtek,  18.  3.  2021,  v popoldanskem  času z osebnim vozilom prišli na območje Grosuplja. Vozilo so parkirali  in peš odšli v bližnji gozd z namenom, da iz bivališča pokojnega odtujijo vrednejše premete. Pri dejanju jih je pokojni zalotil, zato so ga pretepli in mu zvezali roke ter noge. Nato so preiskali še njega in njegovo bivališče  ter  mu odtujili 2.000 evrov gotovine in dva mobilna telefona. S kraja  so  zbežali,  hudo pretepenega in zvezanega 77-letnika pa so pustili ležati na gozdnih tleh, kjer je ostal do naslednjega dne, ko ga je našel znanec.

Osumljenci  so  se  po  begu  s  kraja dejanja odpeljali v smeri doma in po približno  15 km določene predmete (rokavice, podkape, odtujen telefon), ki so  jih  uporabili  pri izvršitvi kaznivega dejanja, odvrgli v potok. Ko so kasneje  iz  medijev izvedli za smrt žrtve, so določene predmete (oblačila, ki so jih nosili  v času storitve kaznivega dejanja) tudi zažgali, da bi uničili dokaze. Kljub temu smo v intenzivni  kriminalistični preiskavi zbrali  dovolj  dokazov,  da smo vsem štirim osumljenim odvzeli prostost in jih  1. 4. 2021, zaradi utemeljenega suma kaznivega dejanja umora, privedli k preiskovalni sodnici, ki je za vse odredila pripor.

Vsi  štirje  osumljenci  so bili do sedaj že večkrat obravnavani za kazniva dejanja s področja premoženjske kriminalitete, prav tako pa tudi za kazniva dejanja in prekrške z elementi nasilja.

Slovenija je po številu umorov ena od najbolj varnih držav v Evropi

Slovenija  je po številu umorov tako v svetovnem merilu, kot tudi v Evropi, ena izmed najbolj varnih držav,  kar  je  pokazala globalna raziskava o umorih, ki jo je opravil UNODC – Urad  združenih narodov za droge inkriminal  v  letu 2019. Po številu žrtev umorov sta med svetovnimi regijami na prvem mestu Amerika in Afrika, vsaka s preko 35% deleža, Azija zavzema nekaj čez 22% v tem deležu, Evropa ima manj kot 5% v skupnem deležu umorov. Slovenija  je  po  številu  umorov  na  100.000 prebivalcev na 8. mestu med najbolj varnimi državami v Evropi.

V  Sloveniji  je  število  ubojev  in umorov že dalj časa v upadanju. V 90. letih smo letno obravnavali tudi do 100 primerov ubojev in umorov (poskusov in  dokončanih  kaznivih dejanj), po letu 2000 je število padlo na 60 do 80 primerov  letno,  po letu 2007 pa na približno 40 primerov letno. Odstopata leti  2015  z  49  primeri  in 2020, ko jih je bilo 47 – za razliko od leta 2019,  ko  je bilo nekaj čez 30 primerov teh dejanj. Vendar povprečje okoli 40 primerov letno že od leta 2007 naprej ostaja nekje približno enako.

V  preteklih  letih  tudi  primerov  množičnih  umorov, kot so bili trije v lanskem letu, nismo obravnavali veliko – nazadnje leta 2007 v Zdenski vasi, leta 2003 na Gorjancih in leta 2002 v Rovinju.

Umorov  v  krogu  družine  je storjenih le okoli 30 do 35 odstotkov od vseh umorov, ki so izvršeni vsako leto, le v letu 2018 jih je bilo nekaj čez 40%.

Večina  ubojev  in umorov je uspešno rešena oziroma preiskana. V zadnjih 30 letih je ostalo neraziskanih le za dober odstotek vseh izvršenih dejanj. Kriminalistične preiskave teh primerov se nadaljujejo.

K  tako  dobri preiskanosti nedvomno pripomore tudi odzivnost policije, kar se  je  pokazalo  tudi v predstavljenem primeru. Ob obvestilu na operativno komunikacijski  center,  da je bil nekje v Sloveniji izvršen umor, se takoj začnejo  izvajati  nujni  ukrepi. Različne službe v policiji opravijo svoje delo tako policisti  zavarujejo  kraj dejanja in izvedejo prve ukrepe na kraju. Kriminalisti in kriminalistični tehniki skrbno in natančno preiščejo vsak  kotiček,  kjer  bi  lahko  našli  uporabne  sledove  ali  predmete. V
Nacionalnem   forenzičnem  laboratoriju  se  te  sledi  primerno  obdelajo, opravijo se primerjave in s tem tudi že steče dokazovanje dejanja storilcu. Kriminalisti ves čas zavzeto in predano poizvedujejo, sprašujejo ter na vse možne načine iščejo storilca tega dejanja.

V  kriminalistično  preiskavo  pa se po potrebi vključijo tudi druge službe policije, kot so Specialna enota, za prijetje najhujših in najbolj nevarnih storilcev  kaznivih dejanj, za druge aktivnosti na terenu se vključuje tudi njihove  policiste  potapljače,  alpiniste-jamarje  in bombne tehnike. Zelo učinkovita je tudi pomoč Posebne policijske enote, sploh pri pregledovanju obsežnega in težko   prehodnega terena,  in vodnikov službenih psov, tako splošnih  kot  tudi  specialističnih  psov, ki iščejo sledove krvi, sperme, vnetljivih sredstev ali orožje in eksploziv.

“V  policiji  zagotavljamo,  da v vsakem primeru izvršenega umora vse enote, kriminalisti in policisti dajo vse od sebe, da se vsako tako nizkotno dejanje zoper človeka preišče in da se storilca pripelje pred sodišče,” so še sporočili.

 

Vir: PU Ljubljana

Zadnje novice

Sorodne vsebine