“Zjutraj grem proti štali in naletim na mojega psa, ki je bil privezan na ketni. Kot zgleda, imamo na Kočevskem premalo divjadi, tako da zveri napadajo že skoraj na dvorišču,” je na spletnem omrežju Facebook zapisal šokirani domačin s Kočevskega, ki je pred pragom hiše našel od zveri povsem raztrganega psa.
Prebivalci kočevskega območja so zaradi okoliških prostranih gozdov navajeni številne divjadi, ki jo v mestih poznajo le s televizije in iz drugih medijev. Tudi z zvermi so sobivali in jih tolerirali toliko časa, dokler so se samo potikale okoli naselij in niso povzročale večje škode.
Tokrat pa je sodu zagotovo zbil dno neposreden napad zveri na psa na samem dvorišču kmetije. Kot je šokiran zapisal njegov lastnik, je povsem raztrganega našel v jutranjih urah, ko je šel proti hlevu. Pes je bil privezan, kot je razvidno iz fotografije, kar nakazuje na samo bližino napada. Po poškodbah sodeč je bil povzročitelj verjetno volk, saj je znano, da ti radi napadajo in jedo tudi domače pse.
Kako bo država rešila problem vse večje koncentracije medvedov in volkov?
Znano je, da na osrednjem območju medvedov in volkov, ki se razprostira med avtocesto Ljubljana-Koper in vse do južne ter vzhodne meje s Hrvaško, prihaja do vse več konfliktov med zvermi in tamkaj živečim prebivalstvom. Tudi lovci beležijo že nevzdržno stanje medveda in volka. Država je za letos do konca septembra 2018 načrtovala odstrel 132 medvedov in 10 volkov, od 1. oktobra letos do konca septembra 2019 pa načrt odvzema predvideva 200 medvedov in 11 volkov, vendar se odstrel še ne izvaja, saj razne nevladne organizacije redno nagajajo s pravnimi sredstvi ter onemogočajo pravilno ohranjanje ravnovesja v naravi, hkrati pa so odgovorne za vse več konfliktov, kot je ta s Kočevskega.
Predlagani odstrel medvedov podpirajo tudi v Kmetijsko-gozdarski zbornici Slovenije (KGZS), kjer so ocenili, da predlog odraža dejansko stanje na terenu in predstavlja prvi korak k izboljšanju razmer. “Zmanjšanje populacije omogoča ohranjanje podeželja, ohranjanje kmetijske dejavnosti na podeželju, ki predstavlja svoj delež pri samooskrbi s hrano. Omogoča možnost po ohranitvi kulturne krajine in vseh funkcij, ki jih kulturna krajina nudi človeku v sodobnem načinu življenja,” so poudarili v KGZS in dodali, da predlagani odvzem “nikakor ne bo ogrozil ugodnega stanja populacije medveda”.
Populacija volkov po letu 1993 narašča
Tudi pri volku podatki kažejo na naraščanje populacije. Naravne razmere za volka so namreč v Sloveniji ugodne, ker ima na voljo primeren življenjski prostor, zaradi dobre reprodukcijske sposobnosti je pričakovano tudi širjenje življenjskega prostora, zlasti proti Alpam. Populacija volkov v Sloveniji po zavarovanju leta 1993 narašča. Na območju Slovenije je bilo v sezoni 2016/2017 zaznanih 14 tropov volkov: pet vitalnih (več generacij mladičev – Gotenica, Menišija, Rog, Nanos, Javorniki Jug/Vremščica 2), trije v nastajanju (najverjetneje brez postavljene socialne strukture – Trnovski gozd, Snežnik, Javorniki Sever 2), za šest tropov pa je premalo podatkov, da bi lahko opredelili njihov status.
