Tožilec Matija Benulič je zoper obtožene v tako imenovani aferi toaletni papir, ki je pred leti razkrila nepravilnosti v ljubljanski enoti Zpiza, umaknil obtožnico. Po letih, ko so si sodišča primer podajala iz rok v roke, je sodišče ta teden izdalo zavrnilno sodbo, čeprav so v tem času še odslužili zaporne kazni, poroča časnik Dnevnik.
Medtem ko so sodišča mlela, so vsi obdolženi zaporne kazni, ki jim jih je naložilo okrožno sodišče, višje in vrhovno pa potrdilo, že odslužili. Tako po poročanju Dnevnika ni dvoma, da bodo od države zahtevali odškodnino.
Zgodba sega že v čas med letoma 1999 in 2002, ko je osrednja enota Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije (Zpiz) v Ljubljani nenadoma začela kupovati ogromne količine toaletnega papirja in brisač. Samo v nekaj mesecih je od podjetja Mavrica kupila za pet ton toaletnega papirja, brisač pa za dve toni in pol. Iz uradnih evidenc za leto 1999 je bilo mogoče razbrati, da vsak delavec vsak dan na stranišču porabi 4,7 rolice toaletnega papirja. Leto pozneje 9,3 rolice, leta 2001 pa kar 11,8 rolice.
Ko so sprožili preiskavo, se je izkazalo, da je Zpiz v resnici plačeval račune za papir in brisače, ki jih sploh ni dobil. Na ta način je bil oškodovan za 477.000 evrov.
Krivdo za to so pripisali takratnemu direktorju splošnega sektorja, že pokojnemu Tonetu Koprivnikarju, Marjanu Tomažiču, ki je bil vodja nabave, in skladiščniku Danilu Pintarju na eni strani ter trem delavcem Mavrice na drugi strani: poslovodkinji Milojki Globokar, njenemu možu Janku Globokarju in Cvetki Medved.
Junija 2012 je bila Globokarjeva obsojena na pet let zapora in 17.800 evrov denarne kazni, Tomažič na štiri leta in osem mesecev zapora in 16.600 evrov kazni, Pintar na štiri leta in 14.400 evrov kazni, Medvedova na dve leti in dva meseca ter 8500 evrov kazni ter Janko Globokar na eno leto zapora in plačilo 5700 evrov. Odločeno je bilo še, da morajo vrniti nezakonito pridobljeni denar: Globokarjeva skoraj 166.000 evrov, njen mož 4200, Tomažič 77.000, Pintar 19.000 in Medvedova 20.000 evrov.
Višje sodišče je leta 2014 sodbo potrdilo, naslednje leto je to storilo tudi vrhovno sodišče. Spremenilo je sicer pravno kvalifikacijo. Razsodilo je, da niso zagrešili kaznivega dejanja zlorabe položaja ali pravic v sostorilstvu, kot so menili na nižjih sodnih instancah, pač pa da je šlo za pomoč pri tem kaznivem dejanju. Vpleteni niso bili del vodstvenega kadra, to je bil le pokojni Koprivnikar.
Toda na ustavnem sodišču je prišlo do preobrata. Sodniki so se strinjali s pritožbo obrambe, da nižja sodišča niso razsojala po pravem kazenskem zakoniku – da bi morala uporabiti novejšega, po njihovi oceni za obtožene milejšega, in ne starejšega. Vse prejšnje sodbe so razveljavili in zadevo vrnili okrožnemu sodišču v ponovno odločanje.
Ko se je začelo novo sojenje, se je tem odločitvam moralo prilagoditi tudi tožilstvo. Ker je bilo že odločeno, da bi obtoženi lahko imeli le vlogo pomočnikov, bi jim zdaj tožilstvo lahko očitalo le pomoč pri kaznivem dejanju zlorabe položaja ali pravic. Ker pa njihova dejanja, kot so vsebinsko opisana v obtožnici, ne ustrezajo vlogi pomočnikov, ampak sostorilcev, se je tožilstvo odločilo obtožbo umakniti. Na tej podlagi je sodnik Zvjezdan Radonjić izdal zavrnilno sodbo in zadeva se je po vseh teh letih končala, še navaja časnik.
