Okrožno sodišče v Ljubljani je sodbo v zadevi Balkanski bojevnik obdolženim, njihovim odvetnikom in tožilstvu ta teden vročilo prek detektiva oz. zasebnega sodnega vročevalca. Sodbo, dolgo skoraj 500 strani, je predsednica sodnega senata Andreja Sedej Grčar pisala dobre tri mesece. Časa za morebitne pritožbe je 15 dni, poroča današnji Večer.
V ponovljenem sojenju v zadevi Balkanski bojevnik je Okrožno sodišče v Ljubljani 20. marca letos večino obdolženih spoznalo za krive, a jim dosodilo nižje kazni, kot je predlagalo tožilstvo. Tako obramba kot tožilstvo sta tedaj napovedala pritožbe. Tokratna sodba je bila povsem drugačna kot na prvem sojenju. Če je bila namreč prvič večina oproščena, je tokrat sodni senat večino obdolženih spoznal za krive in jim izrekel zaporne kazni tudi do 16 let in pol.
Večina odvetnikov oz. obdolženih je sodbo prejela v ponedeljek oz. torek. Za pripravo pritožbe na višje sodišče imajo tako 15 dni časa.
Predsednica sodnega senata Andreja Sedej Grčar sodbe ni poslala po pošti, kot je to običajna praksa, ampak je za to sodišče najelo zasebnega sodnega vročevalca, ki je sodbo vročil nekaterim odvetnikom in obdolženim. Kot poroča Večer, kljub temu načinu vročanja nekateri odvetniki sodbe niso prevzeli.
Način vročanja sodbe je po poročanju časnika Večer nekatere zagovornike zmotil, češ da je sodnica s tem kršila pravice obdolženih do obrambe, ki izhajajo iz zakona o kazenskem postopku, ki govori o vročanju sodnih pošiljk. Te naj bi se namreč najprej vročale prek pošte in šele če je to neuspešno, prek zasebnih detektivov.
Razlog za nezadovoljstvo nekaterih zagovornikov nad načinom vročanja je ta, da bi z vročanjem po pošti imeli več časa za pripravo pritožbe. Najprej bi namreč imeli 15 dni časa, da sodbo na pošti prevzamejo in nato še 15-dnevni rok za vložitev pritožbe na višje sodišče, pojasnjuje Večer.
Neimenovani zagovornik enega od Balkanskih bojevnikov je polemiziral tudi čas, ki ga je sodnica porabila za pisanje sodbe, češ da je kršila trimesečni instrukcijski rok, v katerem naj bi napisala sodbo. Napisala jo je namreč v 98 dneh, kar je nekaj dni več kot tri mesece. Instrukcijski rok sicer pomeni predvsem navodilo, v katerem roku naj bo sodba spisana in v primeru prekoračitve tega roka ne nastopijo nobene procesno pravne posledice.
Na ljubljanskem okrožnem sodišču so za časnik pojasnili, da se je sodnica za tak način vročanja sodb odločila iz več razlogov. In sicer, ker sodba vsebuje 474 strani ter tehta več kot dva kilograma, ker zakon o kazenskem postopku ne določa načina vročitve sodne pošiljke, ker gre za priporno zadevo, zaradi česar mora sodišče ravnati še posebej hitro in skrbno in s tem poskrbeti za čim hitrejšo možnost podaje pritožb, ter ker ima sodišče izkušnje z neprevzemanjem sodnih pošiljk.
Kot so navedli na sodišču, 117. člen zakona o kazenskem postopku določa, da se sodna pošta vroča praviloma po pošti, varni elektronski poti ali po pravni oz. fizični osebi, ki opravlja vročanje v kazenskem postopku. Vročajo se lahko tudi po sodnem osebju po pooblastilu predsednika sodišča ali po uradni osebi organa, ki je odredil vročanje.
