Odkar so leta 2011 kriminalisti iz Nacionalnega preiskovalnega urada (NPU) zaradi suma zlorabe proračunskega denarja za Pomurje potrkali na vrata bližnjega sodelavca nekdanjega predsednika stranke SD in tedanjega predsednika vlade Boruta Pahorja, državnega sekretarja in vidnega člana SD Andreja Horvata, je bila v lanskem letu le vložena obtožnica. Informacija o tem je pricurljala iz specializiranega državnega tožilstva, ko smo poizvedovali glede dogajanja s postopki, v katerih je vpleten solastnik dnevnika Večer Uroš Hakl. Ko smo nedavno povprašali, koliko kazenskih postopkov tožilstvo vodi zoper Hakla, so nam le odgovorili, da nam zaradi varstva osebnih podatkov in interesov morebitnih kazenskih postopkov ne morejo posredovati teh podatkov.
Spomnimo. Nekateri pomurski in prekmurski tajkunski baroni so se z Zakonom o razvojni podpori pomurski regiji iz januarja 2010, v času Pahorjeve vlade, še dodatno okrepili. Pahorjeva vlada je namreč s pomurskim zakonom temu delu sicer obubožane države namenila 272 milijonov evrov neposredne državne pomoči, namenjene za spodbujanje konkurenčnosti in zaposlovanja, kjer je država povrnila kar 70 odstotkov stroškov za novo zaposlenega. Nadalje je bila za 70 odstotkov znižana davčna osnova za plačilo davka iz dobička, denar je šel še za medpodjetniško izobraževanje, vzpostavitev regionalnega gospodarskega središča, kmetijstvo, gozdarstvo in živilsko-predelovalno industrijo ter oskrbo s pitno vodo.
Zvrstila se je vrsta hišnih preiskav
Očitno je, da je bilo na voljo dovolj denarja, 272 milijonov evrov je na primer protivrednost okrog 1.800 stanovanjskih hiš ali okrog 20 letnih proračunov povprečne slovenske občine. Šlo je za tudi odličen zastonjkarski vir, poleg tega, da so za svoje megalomanske načrte denar pobirali še iz bank, ki jih zdaj saniramo vsi davkoplačevalci. Andrej Horvat iz Židanove SD je imel kot državni sekretar in vodja regionalne vladne pisarne v Murski Soboti odlično vlogo pri delitvi denarja. Pahor, ki je tedaj opravljal delo predsednika vlade, ga je kaj kmalu umaknil z mesta vodje projektne pisarne. Razlog za to je predstavljalo pismo Komisije za preprečevanje korupcije, ki je Horvata zelo obremenjevalo. Na podlagi dostopnih podatkov mu je bila očitana velika mera klientelizma, osebne prijateljske zveze pa naj bi bile pokrite tudi s skorumpiranostjo pri delitvi finančne državne pomoči. Oktobra 2011 so se zvrstile hišne preiskave na območju policijskih uprav Murska Sobota in Ljubljana, kriminalisti so med drugim preiskovali tudi Horvatovo pisarno v vladni službi za lokalno samoupravo.
Kazensko ovadbo NPU podal leta 2013
NPU je aprila 2013 podal kazensko ovadbo na Specializirano državno tožilstvo RS zoper šest fizičnih oseb. Med ovadenimi sta se po poročanjih znašla tudi Andrej Horvat in Uroš Hakl. Slednji, ki je danes solastnik Večera, je bil takrat še zaposlen v Pristopu. Dnevnik in Delo sta leta 2105 poročala, da je bila sodna preiskava uvedena zoper sedem oseb. Med imeni so poleg Horvata in Hakla izpostavljali še Haklovega bivšega šefa, takrat solastnika agencije Pristop Andreja Drapala, direktorja podjetja Oikosa Jurija Kobala, direktorja socialnega podjetja Pribinovina Gorana Miloševića in nekdanjega namestnika direktorja vladne službe za lokalno samoupravo in regionalni razvoj Igorja Strmšnika. Medijska SD druščina je postala tarča preiskav zaradi suma, da so v letih, ko se je Pomurje socialno zlomilo pod težo propada Mure, prek prijateljskih navez z razdeljevanjem poslov oziroma denarja proračun oškodovali za več kot milijon evrov. Mimogrede, Kazenski zakonik za tovrstna dejanja predvideva do osem let zaporne kazni.
Haklovi so del prekmurske hobotnice
Družina Hakl predstavlja del prekmurske hobotnice, njene lovke pa sežejo vse do politike na državni ravni. Medtem, ko se sin Uroš ukvarja z mediji, ostaja oče Boris del močne gospodarsko-politične elite. O tem dobro priča revizijsko poročilo Javne agencije RS za zdravila in medicinske pripomočke o pravilnosti poslovanja v letih 2011 in 2012, iz katerega je mogoče razbrati, da je podjetje Hakl IT s sedežem v Murski Soboti dobilo razpis za razvoj in vzdrževanje informacijskega sistema v vrednosti 140.340 evrov. Spomnimo. Denar so pospravili, kar 75 odstotkov obveznosti iz pogodbe pa na agenciji niso opravili, je bilo navedeno v poročilu.
Revizijsko poročilo agencije za zdravila namreč poroča, da bi morali ponudniki na razpisu predložiti reference, ki dokazujejo, da je ponudnik že vzpostavil delujoč informacijski sistem, iz poročila pa izhaja, da podjetje Hakl IT ni izkazalo tovrstnih referenc, zaradi česar so podjetje označili za neprimerno. Revizijsko poročilo je sicer ugotovilo še kup drugih nepravilnosti. Poleg tega, da Hakl IT ni izpolnil zahtev iz zakona o javnem naročanju, je revizijsko poročilo razkrilo, da posel iz pogodbe ni bil opravljen v dogovorjenem obsegu. Avgusta 2013 sta agencija in podjetje Hakl IT sklenila sporazum o prenehanju veljavnosti okvirnega sporazuma, v katerem stranki soglašata, da je bilo že izvedeno plačilo v višini 103.680 evrov ustrezno za delno izpolnitev pogodbenih obveznosti, agencija pa je nato septembra 2013 naknadno ugotovila, da 75 odstotkov plačanega informacijskega sistema ni uporabnega. Pred leti so Finance poročale, da je Hakl IT dobil donosen posel z Lekarno Ljubljana brez javnega razpisa. Javno podjetje Lekarna Ljubljana je takrat še vodil razvpiti Jankovićev deček Marko Jaklič, Haklovo podjetje pa je bilo izbrano na podlagi pogajanj, saj naj bi imelo takrat izključne pravice za programsko opremo.
