Piše: Aleksander Rant
Dve leti so nas osrednji mediji prepričevali, da živimo v diktaturi. Da je Janez Janša zlobni diktator, ki sistematično uničuje vse državne podsisteme, nastavlja svoje kadre in ljudem krati pridobljene pravice. Kot da ne bi bilo epidemije, kot da ne bi iz ust njegovih koalicijskih partnerjev poslušali popolnoma nasprotnega, kot da ne bi imeli medijev, ki so svobodno vsak dan napadali vlado. Resničnost je bila seveda popolno nasprotje tega, kar so nam prodajali mediji. Koalicijski partnerji so drug za drugim povedali, da jim Janša daje vso svobodo, če opravijo dogovorjeno delo. Pravice so bile kratene mnogo manj kot drugje po svetu, pa še to zaradi virusa, ne zaradi Janše. Mediji pa so svobodno vsak dan negativno poročali o vladi. Vsakomur je jasno, da če bi res živeli v diktaturi, bi o vladi negativno poročali enkrat in nato nikoli več. Ljubljanska privilegirana elita je kršila vse predpise za varovanje zdravja, grozila s smrtjo, se srečevala na nezakonitih shodih. Nikomur se ni zgodilo nič. Toliko o diktaturi, ki je ni bilo.
A ker so mediji ustvarjali vsak dan sliko izrednih razmer in sliko zatiranja ljudi, se je to pri veliko državljanih prijelo. Če danes vprašamo povprečnega volivca, smo res živeli v groznem zatiranju, čeprav zadnjega pol leta praktično ni bilo nikakršnih ukrepov. Ko je prišel čas za volitve, se je večina volilnega telesa odločila za “svobodo”. Pozabili so, da so krizo preživeli le zaradi izdatnih državnih pomoči. Pozabili so na bone, na višje plače in pokojnine. Pozabili so na znižane cene elektrike, energentov, pogonskih sredstev. Pozabili so na izjemno dobro stanje gospodarstva in financ. Pozabili so na nevarnost vojne in na izjemno visok ugled Slovenije v mednarodni skupnosti. Kajti ko gre za svobodo, je vse drugo nepomembno.
Ljudje so šli na volitve in volili za človeka brez političnih izkušenj, za stranko brez programa in kadrov. Za stranko, ki je obljubila višje davke, več represije, napad na podjetništvo, pogrom v državnih podsistemih. Ker so jim obljubili svobodo. Svobodo od Janše, ker velika večina naših ljudi še vedno ne prenese uspešnih politikov. Moramo biti tiho, skriti, revni, nepomembni, na robu, morda kvečjemu ruska provinca, sicer pa ne smemo izstopati. Ne smemo biti glasni, ne smemo biti uspešni, ne smemo biti država, v kateri se bo nagrajeval uspeh. Moramo ostati država s statusom quo, kjer bo vladala večina povprečnežev. Volitve so dale rezultat, ki je bil kombinacija dejavnikov. Od nenehne medijske vojne proti Janši prek strahu javne uprave, da bodo dočakali spremembe, nestrinjanja z ukrepi, aktivacije “civilne družbe” do poglabljanja nacionalnega sovraštva do Janeza Janše. Nasmejani obrazi voditeljev na POP TV ob razglasitvi vzporednih rezultatov so bili dovolj zgovorni. Zmagala je globoka država, zakrinkana v pojem svobode.
Sončni kralj, ki ne prenese kritike
Slovenija je na srečo del dokaj civiliziranega sveta. Čistke, kjer bi oblast fizično iztrebljala svoje nasprotnike, so malo verjetne, a treba je ostati čuječ. Še pred leti je eden od velikih akterjev globoke države vpil, da je treba “Janšo ubit!”. Zato se ne bomo čudili, če bo nova oblast posegla po vseh mogočih oblikah pritiska na tiste, ki se z njo ne strinjamo. Pot v svobodo pa bo tlakovana z nazadovanjem, revščino, s propadanjem zdravstva in gospodarstva. Ne verjamete? Že danes nova vlada napoveduje prepoved opravljanja zdravstvene dejavnosti v prostem času zdravnikom, zaposlenim v državnih ustanovah, napovedujejo višje davke, ukinitev dohodninskega zakona, obdavčitev kapitala, uničevanje vojske, uničevanje nepartijskih medijev, kadrovske čistke in ljubezenski odnos z državo, ki v Ukrajini izvaja genocid. Hrana bo dražja, bencin bo dražji, manj boste zaslužili, manj bo pravic, manj bo vsega. A imeli bomo vsaj svobodo, ker nam bodo tako rekli mediji. Tako kot jo imajo na Kubi ali v Severni Koreji. Po dveh letih “diktature”, ko nam je vladal največji borec proti diktaturam v zgodovini Slovenije, smo sedaj dobili Sončnega kralja, ki ne prenese kritike, ne prenese konkurence, ne prenese drugega mnenja, ne prenaša drugače mislečih. A Sončni kralj prinaša svobodo in svoboda je vredna več kot vse drugo, več kot blaginja, več kot varnost, več kot demokracija. Živela svoboda, živel Sončni kralj!
