Piše: Peter Jančič (Spletni časopis)
Vladna koalicija je, ko so ruski hekerji povzročali težave vrsti državnih spletnih portalov, branila projekt digitalizacije skladišča v Logatcu s 13.000 prenosniki, ki jih je lani s posebnim zakonom tam parkirala za Emilijo Stojmenovo Duh.
Ministrica je trdila, da je pod udarom kritikov iz SDS le zaradi tega, ker je ženska, migrantka in čefurka. Vodja poslanske skupine Svobode Borut Sajovic pa je trpljenje ministrice, ki je ženska in po rodu Makedonka, in svoje Svobode iz Pozitivne Slovenije Zorana Jankovića, nadgradil in pred velikonočnimi prazniki, ki so ravnokar, opozicijske kritike pošiljal k dodatni spovedi, češ da so ženske zanje dobre le v cerkvi, kuhinji in z otroci, ne pa v nakupovanjih velikih količin prenosnikov za projekte digitalne preobrazbe Roberta Goloba.
Kako zložiti krompir v vrečo
Vso to propagando sem še razumel. Pravi šok pa je bil, da ministrica in vladni poslanci, s Sajovicem vred, niso bili sposobni priznali, da so zavozili s temi 13.000 prenosniki, ki so jih javnosti celo prikrivali in so bili zaradi tega, dokler jih niso odkrili vztrajni novinarji, na “tajni lokaciji”.
Za sramoto s prenosniki nikakor ni bila kriva le Emilija Stojmenova Duh. Z neumnim zakonom so to uzakonili poslanci vladne koalicije. Ministrstvo za digitalno preobrazbo so spremenili v trgovskega prekupčevalca prenosnikov, vlado pa v distributerja in izposojevalca teh ali drugih dobrin. Za trgovanje imajo normalne države trgovce. Za pomoč socialno šibkim pa so denarne podpore države in številni zaposleni v državnih zavodih, ki sodijo pod Luko Meseca. Način delovanja države, da bi ta kupovala dobrine in jih delila ljudem, so celo v trdem socializmu opustili. Zakon pa je bil še zanič napisan. Poslanci vladnih strank so to vedeli, ker so jih pravni strokovnjaki v parlamentu opozorili, da ne bo izvedljiv. Da bodo prenosniki torej obstali v skladišču. A so opozorila ignorirali. Ker so najbolj pametni na svetu in ker so oblast. Ministrica, ki se ima za svetovno voditeljico in zato veliko potuje, kar jo povezuje še z migranti, pa ni imela časa, da bi se ukvarjala s takšnimi podrobnostmi kot je izvedljivost zakona o trapasti ideji.
Zalomilo pa se je, ker je bilo res tisto, kar so opozarjali strokovnjaki. Izkazalo se je, da je ena plus ena dve. Pa čeprav je koalicija izglasovala, da je štiri. Zakon ni bil izvedljiv. Ta teden, ko je že bila interpelacija, so ga zaradi tega popravljali, a pravniki so že spet opozarjali, da bodo težave. Z zakoni je pač težko urediti stvari, ki se jih ne sme. Zakonov in vlade nimamo za nakupovanje in posojanje dobrin ljudem. Kot jih nimamo za to, da bi določali, kako najbolje zlagati krompir v vrečo. Streseš lahko vrečo brez vseh zapletenih zakonskih določb, ministrov ali vladnih služb. Rezultat zlaganja krompirja v vrečo z zapletenimi zakonodajnimi procedurami, javnimi razpravami in političnimi spori pa je lahko podobno uspešen, a je dolgotrajen, veliko stane, krompir pa bo že davno zgnil, ko bodo vse procedure končane. Kot zdaj gnijejo prenosniki.
Na raven trgovcev so se morali ministri in oblast nazadnje ponižati v času epidemije Covida, ko niti za zdravnike ni bilo mask in zaščitnih sredstev, za bolnike pa niti najosnovnejših pripomočkov, da ne bi umirali. Ko je udarila epidemija, je odstopil šef vlade Marjan Šarec z vsemi ministri. Da so novi ministri vlade Janeza Janše morali delati čudeže, ker je šlo za življenje in smrt, je bilo razumljivo. In tudi to, da je šlo tudi veliko narobe, je bilo takrat del igre.
Sramotne primerjave s časom covida
Danes nismo v takšnem času. Ne gre za življenje in smrt. Primerjave s tistim obdobjem, ki so nam jih vladajoči ponujali ta teden z zmerjanjem takratne vlade, so bile velika sramota za sedanjo vladno koalicijo. Nobene epidemije ni. Ni smrtne nevarnosti. Vlade po Evropi ne kupujejo na vrat na nos prenosnikov za socialno šibke. Nobenega objektivnega razloga ni, skratka, da so jim prenosniki obstali v skladišču in da jim gre vse narobe. Razlog so le subjektivni. Oni sami so ta razlog. Ni pa res, da so krive ženske, migranti in Makedonci. Krivi so poslanci Svobode, SD in Levice. Sajovic vodi 40 poslancev v državnem zboru, ki so uzakonili neumnost, ki je prenosnike vodila v skladišče. Opozicijo pa ta teden pozival k spovedi. Stojmenova Duh, ki je na visoko vladno funkcijo, kot še številni, priletela brez znanj in izkušenj, v parlamentu tam nima pravice niti glasovati. Na volitvah pač ni bila izvoljena.
So pa vladajoči veliki mojstri, da svojo napake pripišejo drugim. Kot že pri pravosodni ministrici Dominiki Švarc Pipan, ki tudi še za poslanko ni bila izvoljena. V tistem primeru so stranko SD in navadne uradnike razglasili za krive, da je angelska ministrica podpisala pogodbo o nakupu razpadajoče stavbe, za kar je z žegnom vseh ministrov finančni minister Boštjan Klemenčič na vrat na nos našel milijone tik pred novim letom v državnih rezervah, ki smo jih polnili za pomoč poplavljenim. Nekaj nepomembnih, menda pa korumpiranih uradnikov, je krivih, nič pa pravi šefi.
Tokrat Sajovic vsaj ni obtožil najnižjih uradnikov na ministrstvu ali kašnega strankarskega sekretarja, ki sploh nima funkcije v vladi. Opozicijo je.
A opozicija pri prenosnikih ni čisto nič kriva. Kot niso ženske in niso čefurji in ni Makedonija.
Sajovici so ti, ki v parlamentu izumljajo toplo vodo z visokimi stroški in nam z zakoni določajo novo matematiko. A jih običajna vsakič premaga. Po vsem trudu in stroških teh največjih strokovnjakov pa voda ostaja mrzla.
Kot je bila mrzla že s sanjsko stavbo, s čistkami v policiji, v medijih, zdravstvu…
Ker je danes posebna nedelja, pa vsem, krivim in nič krivim, želim vesele praznike.
