Piše: Arian Sajovic
Prejšnji četrtek sem si tako kot verjetno tudi vi ogledal soočenje parlamentarnih strank na RTV Slovenija. Pozen prihod ministra Tonina, Jelinčičev pomežik in zmedene grimase na obrazih so med predstavitvijo govorcev sicer poskrbeli za komično olajšanje, a kaj kmalu ni bilo več razlogov za smeh, saj je nastopil čas za glavobol.
Pričakovano je prevladovala tema vojne v Ukrajini in njene posledice, ki je nemudoma prikazala polarizacijo slovenske politične scene. Značilni napadi opozicije na vsako potezo vlade samo zato, ker so pač poteze zdajšnje vlade, niti niso bili tako moteči. Moteča pa je bila argumentacija opozicije zoper diplomatska prizadevanja Slovenije. Večkrat je bilo poudarjeno, da so vsi samoiniciativni poskusi vlade pri reševanju aktualnega vojnega konflikta napačni in da je to »izpostavljanje« na mednarodnem parketu škodljivo za Slovenijo. Seveda moramo biti kot članica EU in Nata usklajeni v svojem sporočilu, a to ne pomeni, da ne smemo sami stopiti korak bliže k miru, če lahko to storimo. Ne, zavedati se moramo svojega mesta in biti tiho, da ne bi po naključju nekdo naredil nekaj več.
Ta mentaliteta, ki je bila skozi zgodovino vcepljena v um slovenskega naroda, da naj se poslušno strinjamo in smo zadovoljni s trenutnim, saj bi lahko bilo slabše. Ta miselnost, ki ustvarja nevaren precedens, ki nas odvrača od tega, da sežemo nekoliko dlje in poskusimo biti malček boljši. Dejansko zaviranje samega sebe in blokiranje možnosti kakršnegakoli napredka, kar bi lahko konec koncev tudi zelo dobro opisalo delovanje prejšnjih vlad.
Kot majhna država, ki ni gospodarska ali vojaška velesila, moramo najti druge kanale, skozi katere si lahko zagotovimo sedež pri mizi za odrasle. Zato je smiselno, da se kot država trudimo svoje ime ustvariti v diplomatskih stikih. Posledično seveda aktivnega delovanja na področju diplomacije ne bi smeli kritizirati, temveč pozdraviti. Predvsem pa se moramo kot narod in posamezniki zavedati, da samo zato, ker nam je bilo naše mesto določeno, to še ne pomeni, da moramo tega sprejeti in obdržati za vedno. Naše mesto je tam, kjer si ga bomo sami zagotovili.
Arian Sajovic je novinar Demokracije.
