Piše: Bogdan Sajovic
Oni dan je turški samodržec Erdogan predsednici Evropske komisije Ursuli von der Leyen odkazal mesto na divanu ob strani, medtem ko je on skupaj s Charlesom Michelom sedel na razkošna stola sredi dvorane. In Evropa je zajamrala: grdi, grdi Erdogan.
Ja, seveda je, saj ve, da si to lahko privošči. Zakaj oni belgijski runkelj, ves liberalen in napreden in feminističen, sedeža ni odstopil kolegici? Zakaj ni protestiral? Zakaj se ni Ursula, ki je menda močna in neodvisna ter oh in sploh, obrnila na štikli in odpeketala? Le Penova je to naredila, ko so jo hoteli zaviti v rjuho. Ursula in Čarli pa sta žalitev lepo pogoltnila in sedela tam kot dva cepca. In portparol Evropske komisije je izjavil, da tega dogodka ne bodo problematizirali.
No, če ni problem, zakaj potem sploh jamrajo? Če pa je, zakaj sluzavo mijavkanje, zakaj nihče ne udari s pestjo po mizi? Ali še raje po gobcu? No, seveda je to samo retorično vprašanje, to se v današnji sluzavi Evropi ne bo zgodilo in erdogani to dobro vedo. Evropa je namreč požrla že marsikaj v zadnjih letih. Teroristična golazen je vrgla v luft metro v Bruslju, kup barov v Parizu, koncertno dvorano v Angliji, orali so s šleperji po pešcih na evropskih ulicah in zmasakrirali redakcijo časopisa. In odgovor na to mesarjenje je bilo bebavo blejanje »naj nas sovraštvo ne razdvaja«.
Človeku gre na kozlanje, ko vidi, kako sluzava in brezjajčna in butasta je postala evropska družba. Ne dojema, noče dojeti, da so vsi ti masakri, vsi napadi na evropske ženske, skrunjenje cerkva in tudi to zadnje ponižanje šefice EU testi, s katerimi tujerodni invazijci preizkušajo, kako daleč lahko gredo. In šli bodo vedno dlje − vse do končnega uničenja naše civilizacije. Razen če ne bomo končno nehali z bebavim jamranjem in v odgovor na njihovo izzivanje raje uporabili preizkušene recepte naših prednikov iz Lepanta, Siska, Hočima in z Dunaja …
Bogdan Sajovic je novinar Demokracije in avtor več knjig.
