7.6 C
Ljubljana
četrtek, 2 februarja, 2023

Vzpostavlja se nova paradržavna policija, ki bo lahko počela karkoli …

Piše: dr. Vinko Gorenak

Vlada Republike Slovenije je 29. julija 2022 sprejela uredbo o varovanju  predsednika Vlade RS. Nič nenavadnega, bi rekli. V resnici je to še kako pomemben akt, ki v dosedanji zgodovini Slovenije v tolikšnem obsegu še ni bil sprejet.

Tovrstne želje po samostojni policijski enoti, ki bi varovala predsednika države ali vlade in ne bi bila podrejena šefu policije in notranjemu ministru, niso novost. Prvič sem jih zasledil med leti 1995 in 1997 med vodenjem kadrovske službe notranjega ministrstva. Takratni predsednik države Milan Kučan, nekoliko manj pa takratni predsednik vlade dr. Janez Drnovšek, sta si seveda želela samostojno policijsko enoto, ki bi ju varovala (po možnosti dve ločeni), ne da bi bila podrejena vodstvu policije in notranjega ministrstva. Številni strokovnjaki so me takrat opozarjali na veliko odprtih vprašanj. Eno pomembnejših je bilo, katera policijska pooblastila, morda vsa, bodo imeli policisti, ki bi izven policije varovali predsednika države in vlade, morda tudi pooblastila uporabe prikritih preiskovalnih ukrepov.

V zakonu iz leta 1998 smo možnost take, od policije ločene policijske enote, podrejene predsedniku države ali vlade, rešili tako, da smo spisali člen zakona o policiji, ki je predvideval možnost premestitve policistov v urad predsednika države ali vlade, toda s pooblastili, ki bi bila prilagojena varovanju varovane osebe in nikakor širše, torej brez uporabe prikritih preiskovalnih ukrepov.

Česa takega še ne
V “svobodi” Roberta Goloba pa je vse drugače. Že omenjena uredba vlade, sprejeta 29. julija 2022, predvideva premestitev “potrebnega” števila policistov v generalni sekretariat vlade z namenom varovanja predsednika vlade Goloba. Podobno rešitev predlagajo tudi Nataši Pirc Musar kot bodoči predsednici države.

To se v samostojni Sloveniji nikoli ni zgodilo. Ne glede na želje nekdanjega predsednika države Milana Kučana in nekdanjega predsednika vlade dr. Janeza Drnovška čemu podobnemu nismo bili priča. Po mojem spominu je bil v kabinet Milana Kučana na osnovi takratnega zakona premeščen le Peter Šefman, nikoli pa ni bila v kabinetu Milana Kučana ali dr. Janeza Drnovška ustanovljena posebna policijska enota, ločena od policije, ki bi varovala enega ali drugega.
Kaj torej pomeni sprejem uredbe o varovanju predsednika vlade Roberta Goloba z dne 29. julija 2022? V prvi vrsti to pomeni nezaupnico Tatjani Bobnar kot notranji ministrici in Boštjanu Lindavu kot šefu policije. Drugič to pomeni popolno nezaupanje Roberta Goloba policiji kot instituciji, ki bi ga morala varovati. Ne pozabimo, da je policija s policisti Centra za varnost in zaščito in drugimi policisti kar dvakrat varovala papeža, dva ameriška predsednika, večkrat ruskega predsednika, da ne govorim o stotinah varovanj drugih tujih državnikov, in kot že rečeno, varovala je tudi vse dosedanje predsednike vlad in države Republike Slovenije. Zakaj je torej pri Golobu potreben tak preobrat?

Vzpostavlja se paradržavna policija
Vzpostavlja se torej neke vrste paradržavna policija mimo uradne državne policije, ki bo lahko počela karkoli. Če bodo ti policisti imeli vsa policijska pooblastila, bodo lahko uporabljali tudi prikrite preiskovalne ukrepe (tajno sledenje, odpiranje pisem, tajno snemanje, prisluškovanje in še kaj). Ne trdim, da bodo to tudi počeli, toda zakonskih ovir za kaj takega pač ni.

Zaskrbljujoče so tudi informacije o tem, da naj bi se pripravljal poseben postopek za premeščanje točno izbranih policistov v novo ustanovljeno policijsko enoto pri Golobu. Jasno je, da bo prvi kriterij politična pripadnost in popolna predanost Robertu Golobu, stvari naj bi šle celo tako daleč, da naj bi morali vsi ti policisti soglašati s tem, kdo se jim lahko pridruži in kdo v tako oblikovano policijsko enoto Roberta Goloba ne sme priti. Ali ni to politizacija, proti kateri sta bila tako glasna sedanja notranja ministrica Tatjana Bobnar in šef policije Boštjan Lindav? Seveda je. Če k temu dodamo še Golobovo zavrnitev imenovanja Boštjana Lindava na čelo policije s polnim mandatom, razlog naj bi bil prepočasno “čiščenje Janševih kadrov”, potem je to še dokaz več, da gre še za kako veliko politizacijo in ne depolitizacijo policije.

Za višek pa poskrbi še podatek, da naj bi Golobovi specialci imeli pet do deset plačnih razredov višje plače kot policisti, ki varujejo druge varovane osebe. V tem primeru je domnevni upor zoper take odločitve Roberta Goloba znotraj policije in ministrstva za notranje zadeve povsem upravičen. Odprto ostaja samo, ali bosta Tatjana Bobnar v vlogi notranje ministrice in Boštjan Lindav v vlogi vršilca dolžnosti šefa policije tudi v tem primeru ravnala načelno in odstopila ali bosta svoja načela poteptala. Odgovor bo prinesel čas.

PODPRITE DEMOKRACIJO!

Drage bralke, dragi bralci, donirajte Demokraciji in podprite pluralnost slovenskega medijskega prostora!

Sorodne vsebine