2.6 C
Ljubljana
nedelja, 22 decembra, 2024

Več socializma je več korupcije

Piše: dr. Štefan Šumah

Ta vlada res niza same negativne »uspehe«. Uspeva jim skoraj nemogoče, saj Slovenija pada na vseh mogočih svetovnih  lestvicah, slabša se indeks zaznavanja korupcije, postajamo vse bolj nekonkurenčno gospodarstvo, padamo na lestvici ekonomske svobode … Svoboda pač zahteva svoje.

Da pa ne bi delal krivice Gibanju Svoboda, je treba dodati, da svoj del odgovornosti za padce na vseh mogočih svetovnih lestvicah s svojimi kvazisocialističnimi ukrepi nosi tudi Levica (čeprav od stranke, katere ministri so brez resnih delovnih izkušenj, kaj drugega tudi ni bilo mogoče pričakovati), in predvsem Socialni demokrati, od katerih bi glede na ime, ki ga nosijo, in na dejstvo, da so ena od strank z najdaljšo tradicijo sodelovanja v različnih vladah, pričakoval več zdrave pameti.

In če se osredotočim na povezavo med stopnjo ekonomske svobode in stopnjo korupcije v državi, lahko trdim, da sta neločljivo povezani. Čim nižja je ekonomska svoboda, več je korupcije. <tudi v Sloveniji je tako, saj smo po Indeksu zaznavanja korupcije s 35. mesta leta 2020 zdrsnili na 41. mesto leta 2022, hkrati pa tudi z 32. mesta po Indeksu ekonomske svobode (rekordna uvrstitev leta 2021) na 37. mesto leta 2022.

Že preprosta primerjava nam da popolnoma jasno enačbo: VEČ SOCIALIZMA = VEČ KORUPCIJE

Mnogi bodo rekli, da je to preveč poenostavljeno. Da potolažim nejeverne Tomaže, obstaja več raziskav, ki dokazujejo, da so odprti trgi in ekonomska svoboda dejansko dejavnik vpliva na stopnjo korupcije (Smarzynska in Wei, 2000; Allen et al, 2015; Dimant, 2014 idr.). Manj kot je vpliva socializma vseh vrst (rdečega ali črnega) na gospodarstvo, nižja je korupcija.

Čim bolj so trgi svobodni in vpeti v globalne tokove, manj naj bi bilo korupcije. To recimo dokazuje tudi raziskava, ki sta jo izvedla Sung in Chu (2003) z analizo 99 držav. Dokazi iz te študije so pritrdilni z nekaterimi odtenki. Tako obstaja močna negativna povezava med stopnjami integracije v svetovno gospodarstvo in dojemanjem korupcije. Na korupcijo po njuni študiji negativno vplivajo tako individualni učinki izvoza, uvoza in prilivov neposrednih tujih investicij kot skupni vpliv teh gospodarskih dejavnosti.

Skratka, pod SVOBODO je vse manj svobode, tako osebne kot ekonomske (da o svobodi govora ne govorimo), vse več pa je korupcije. Zaskrbljiv pa je tudi trend, saj se nam za leto 2023 obetajo še slabši rezultati. Vse to pa je samo odraz »uspešnega« dela vlade pod vodstvom genija iz GEN-I in socialističnih ministrov, ki jih »vrhunski« menedžer dobesedno pobira z ulice.

Za nejeverneže (pa še veliko tega je najti v znanstvenih bazah, samo iskati je treba):

Smarzynska, B. K. in Wei, S. J. (2000). Corruption and composition of foreign direct investment: Firm-level evidence;

Allen, F., Qian, J. in Shen, L. (2015). Corruption and Competition;

Dimant, E. (2014). The Antecedents and Effects of Corruption-A Reassessment of Current;

Sung, H. E., & Chu, D. (2003). Does participation in the global economy reduce political corruption?

PODPRITE DEMOKRACIJO!

Drage bralke, dragi bralci, donirajte Demokraciji in podprite pluralnost slovenskega medijskega prostora!

Sorodne vsebine