Piše: Davorin Kopše
Sramotenju Slovenije v mednarodnem okolju ni in ni konca. Serijsko se odvijajo izmišljene situacije, da bi se s tem škodovalo slovenski vladi. V mednarodnih akcijah proti Sloveniji so najbolj aktivno Socialni demokrati, vsakič pa se jim s podporo pridružijo še ostali člani bivše koalicije KUL. Nedavno je odmeval plasma laži o pritiskih na svobodo medijev in neodvisne novinarje. Po vrhuncu, ki smo ga doživeli s cenzuro predsednika vlade, ki je želel evropski javnosti predstaviti stanje na tem področju, se je ta tema nekoliko polegla. Nedavno se je pojavil absurd v zvezi z nekim non paperjem, ki naj bi ga napisal Janez Janša, nanaša pa se na spreminjanje meja na Balkanu. Ker ima laž še vedno kratke noge, tudi tokrat ni prišla daleč. Razkrinkana je bila ob samem izbruhu. Na vrsto je prišla afera, ki ima svoje korenine v Jugoslaviji, je realna in aktualna danes in je povezana s Socialnimi demokrati.
Vidimo, da si Socialni demokrati s svojimi pomagači neprestano prizadevajo okrniti ugled RS v mednarodnem prostoru. Te dni bi morala namesto nekega fantomskega non paperja, glede na vsebino in pomen, slovensko javnost pretresti novica o pismu predsednika evropske judovske skupnosti rabina Menachema Margolina, ki ga je naslovil na voditeljico SD Tanjo Fajon. Rabin je opozoril, da je prešla Moskovičeva vila na Levstkovi 15 v Ljubljani v last Socialnih demokratov na sumljiv način. SD je nase prenesla lastništvo vile na podlagi menjalne pogodbe. Kot vemo, so Socialni demokrati ponosni nasledniki Zveze komunistov. Nasledili so tudi prostore Zveze komunistov po celotni državi. Med njimi so prostori znotraj zgradbe na Tomšičevi ulici, ki je del današnjega Državnega zbora.
Pismo rabina se sicer ne nanaša neposredno na nasledstvo Socialnih demokratov od Zveze komunistov, je pa to treba povedati zato, ker so Socialni demokrati (takrat Združena lista), od komunistov podedovane prostore zamenjali za vilo na Levstikovi 15, v kateri imajo sedež stranke.
Izsiljena cena nepremičnine
Znano je, da socialistični sitem zagotavlja enakost v revščini. Prav tako je znano, da je bila komunistična strategija ustvarjanje revežev. Ideja je bila, da je treba ljudi osiromašiti do obupa, da potem poiščejo zavetje v komunistični partiji. Ta je takim dala skromno socialno zavetje, v zameno pa zahtevala brezpogojno zvestobo. Ko si bil v njihovih krempljih, si se lahko izvil le, če ti je uspelo pobegniti v tujino, druga pot pa je vodila skozi stroge zapore, samice, mučenja in totalen nadzor do pogoste prerane smrti. Na možnost študija ali zaposlitve si lahko kot disident kar pozabil. Ko so te oni obsodili, si kazen na tak ali drugačen način prestajal do konca življenja.
Na začetku devetdesetih je končno napočil čas osamosvojitve Republike Slovenije. Z osamosvojitvijo smo v Sloveniji zamenjali tudi državno ureditev in prešli na ustavno parlamentarno demokracijo z nazivom republika. To je zahtevalo demokratizacijo sistema tudi v praksi in uvedbo tržnih zakonitosti s spoštovanjem lastnine in osebnega dostojanstva. V povezavi s tem je bila izvedena denacionalizacija. Ta je v velikem obsegu končana, nekaj najbolj zapletenih primerov pa še vedno ni rešenih, kar nam ni v ponos, je pa dobro, da je ta proces tik pred zaključkom.
Z denacionalizacijo se bo rešil problem prisilno odvzete lastnine, ne pa tudi problem s prisilo odkupljenega. Ker je bil z odkupi sklenjen nekakšen posel, se šteje, da so ti primeri zaključeni, čeprav je to daleč od poštene rešitve. V nekaterih izrednih primerih je režim nepremičnine ali posest odkupil, vendar pa nikoli po pošteni ceni. Tako je bilo po mnogih predhodnih zapletih tudi z Moskovičevo vilo. O podrobnostih je bilo zadnje dni v alternativnih medijih že nekaj napisanega. Pomemben podatek je, da so bili člani Moskovičeve družine internirani v različna koncentracijska taborišča, kjer so zaradi strahot pomrli.
Edini dedič je bil prisiljen nepremičnino prodati oblastem, ki so določile ceno. Vladajoča komunistična partija je namreč vilo uporabljala za protokolarne namene, zato so si prilastile pravico do te sramotne prisile. Režim je torej izsilil tako prodajo kot tudi ceno. Na ta duh na vso moč spominja izjava predsednice Svobodnih sindikatov Slovenije kmalu po nastopu njene funkcije: “Včeraj smo prosili, danes zahtevamo, jutri bomo vzeli.” Način se v njihovih vrstah vse do danes ni nič spremenil. Prošnje so mlačne, njihove zahteve so ostre, plenjenje pa neizprosno in za vsako ceno.
Naslednica komunistov vztraja pri pridobitvah komunističnega režima in Bavconovega revolucionarnega prava
Težko je verjeti, da imamo v samostojni Republiki Sloveniji še vedno parlamentarno stranko, ki živi na lovorikah totalitarnega sistema in s tem predstavlja kontinuiteto komunističnega režima. To so Socialni demokrati, ki ves čas opravljajo sramotno nalogo malika jugonostalgikov.
Kot že rečeno je Tanji Fajon pisal predsednik evropskega judovskega združenja Rabin Menachem Margolin. Pozval jo je naj Socialni demokrati pristopijo k pogovorom in izročijo vilo, v kateri imajo svoj sedež. Vilo naj predajo judovski skupnosti v Sloveniji, o čemer so že tekli pogovori, a so zastali. Opozoril je, da je vila prešla v last SD pod vprašljivimi pogoji. Naj na tem mestu napišem svojo slovensko interpretacijo napisanega:
Draga evropska poslanka Fajon,
Pišem v zvezi s statusom vašega sedeža stranke na Levstikovi 15 v Ljubljani. Kot morda veste, je hišo prvotno zgradil slovensko-judovski trgovec Felix Moskovič. Leta 1943 so gospoda Moskoviča in družino odpeljali v Auschwitz in druga uničujoča taborišča, kjer so med holokavstom skupaj z milijoni drugih evropskih Judov tragično umrli. Po njihovi smrti je bila tamkajšnja nepremičnina na Levstikovi 15 prodana pod vprašljivimi pogoji, nato pa jo je v času Jugoslavije uporabljala komunistična stranka.
Seznanjeni smo, da je že potekala razprava o prenosu premoženja gospoda Moskoviča na Levstikovi 15 na slovensko judovsko skupnost kot del poravnave o nasledstvu premoženja brez dediča, ki ga je nekoč imel slovenski Jud, umorjen med holokavstom.
Iskreno upamo, da boste vi in vaša stranka prepoznali simbolično in čustveno nevzdržnost statusa quo in si skupaj z nami prizadevali za njegovo spremembo.
Veselim se vaših odzivov.
S spoštovanjem,
Rabin Menachem Margolin
Predsednik
Evropsko judovsko združenje
Izsiljena prodaja in diktirana cena, sta dva osnovna elementa na podlagi katerih lahko trdimo, da kupoprodajni posel ni bil izveden na pošten način. Kot sam razumem pismo gospoda Margolina, meri točno na to in jasno pove, da je stanje na osnovi tega nevzdržno. Še posebej ni primerno, da ima v demokratični Sloveniji neka politična stranka sedež v vili, ki je pridobljena na sporen način. Takšno stranko je nemogoče razumeti in sprejemati kot kredibilnega političnega partnerja v utrjevanju demokracije, svoboščin, človekovih pravic in pravične družbe.
Izjava v maniri ogabnega sprenevedanja
Tujega nočemo, svojega ne damo, je izrekel glavni ideolog in dosmrtni predsednik partije in države, ki ji je vladala diktatura Josip Broz Tito. Zgodovinska dejstva, za katerimi naj se ne bi ozirali, govorijo drugače. Vse, kar je ta banda kadarkoli imela, je bilo tuje. Z nacionalizacijo so zaplenili zasebne objekte, podjetja, zemljišča, kmetije in drugo, kar je imelo kakršnokoli vrednost. Česar niso zaplenili, so pod pritiski odkupili za bagatelo. Tako je bilo tudi z Moskovičevo vilo.
Od kod Socialnim demokratom ponos?
Ko se pogovarjamo o stranki Socialni demokrati, moramo vedno povedati, da so to ponosni nasledniki Zveze komunistov. Od Jugoslavije in komunistov so nasledili miselnost, način delovanja, odnos do kapitala, sociale, lastnine, človeka … Kapital sovražijo, ker je treba zanj delati, za socialo se borijo z besedami in se izogibajo dejanj, lastnino pa še vedno razumejo kot nekaj, kar pripada le njim. Da bi bila lastnina pridobljena s poštenim delom, je za njih očitno nesprejemljivo. Da bi bili ponosni na pridobitve in vrednote slovenske osamosvojitve od njih redko slišimo, če pa že, pa je to s figo v žepu. Naj ob tem spomnim na njihovo krčevito upiranje ustanovitvi muzeja slovenske osamosvojitve.
Socialni demokrati v povezavi s pismom rabina še enkrat dokazujejo, da so edino sami sebi v srcu in da jim je zelo pri srcu revolucionarno pravo Ljuba Bavcona, Slovenije pa na tem seznamu ni. To smo sicer vedeli že prej, v konkretnem primeru pa se njihov odnos razrašča na mednarodni prostor. Glede na zgodovinsko usodo Judov in holokavst lahko v zvezi z lastništvom Moskovičeve vile pričakujemo vihar, saj je Tanja Fajon že zavrnila kakršnokoli možnost dogovarjanja o usodi ukradene vile. Ta afera ima za razliko od tistih, ki jih SD plasira, močno osnovo in bo žal škodovala ugledu Slovenije. Slovenija je s to zgodbo namreč država, v kateri ima ena izmed parlamentarnih strank v lasti judovsko vilo do katere je prišla na vprašljiv način in se o tem noče niti pogovarjati. S tem še enkrat dokazuje, da ni stranka dialoga, ampak gre za egocentrično stranko s temeljem v revoluciji. Antisemitizem v sodobnem svetu v kakršnikoli obliki nima mesta.
Davorin Kopše je veteran vojne za Slovenijo, kandidat za evropskega poslanca ter aktiven državljan.
