Piše: Dr. Vinko Gorenak
To kar se zadnje čase dogaja v poslanski skupini Gibanja svoboda, pa tudi širše v koaliciji, me resno spominja na dogajanje med Butalci v vasi Butale. Seveda imam v mislih literarno delo Frana Milčinskega Butalci. Slovar slovenskega knjižnega jezika pravi, da »…se imajo Butalci za zelo pametne in pomembne, v resnici pa so precej omejeni… Pojem butalski (v smislu omejen) se je tako prijel, da so ga sprejeli tudi v Slovar slovenskega knjižnega jezika«.
Ja, čisto zares, ko spremljam delo Gibanja svoboda in koalicije širše, mi neprestano prihaja do primerjav z dogajanji v Butalah. Sploh, ko poslušam njihovega vodjo poslanske skupine Boruta Sajovica. Karkoli ga vprašajo novinarji, je njegov odgovor vedno enak prejšnjemu in tistemu, ki sledi: »Mi delamo dobro, vlada dela dobro….to smo obljubili ljudem…«. Če bi ga vprašali koliko je ura, koliko je star ali kakšno je vreme, bi verjetno odgovoril enako, torej: »Mi delamo dobro, vlada dela dobro….to smo obljubili ljudem…«. Tipično butalsko obnašanje. Če bi želel popisati vse primerjave med dogajanjem v sedanji vladni koaliciji z Gibanjem svoboda ne čelu, bi verjetno moral spisati kar zajeten roman. To sicer še ni izključeno, saj bi se bralci takega romana lahko pošteno nasmejali. V tem prispevku naj zato opišem le nekaj primerov, ki me spominjajo na Butalce in Butale.
Najnovejši primer je seveda glasovanje ob proračunskem amandmaju, ki sta ga vložili opozicijski SDS in NSi. Pri Svobodnih Butalcih – beri koalicijskih poslancih, so predvideli, da se bodo v letu 2024 socialni transferji, socialno najbolj šibkim, z inflacijo usklajevali le 70 odstotno, v praksi to pomeni, da bodo 30 odstotkov nižji. SDS in NSi sta z amandmajem predlagali sto odstotno usklajevanje. Le Miha Kordiš in Mojca Pašek Šetinc med Svobodnimi Butalci sta jasno napovedala, da bosta opozicijski amandma podprla. Toda kljub temu je bila stvar jasna, amandma bo padel. A glej ga zlomka, veliko poslancev Svobodnih Butal si je premislilo in niso glasovali ali pa so glasovalne kartice umaknili iz glasovalne naprave, kar pomeni, da jih na glasovanju ni, čeprav so bili na svojih sedežih v dvorani. To je javno povedala tudi poslanka Nataša Sukič, ki je priznala, da je umaknila kartico.
Amandma opozicije je bil zaradi ne glasovanja ali umika kartic iz glasovalne naprave s strani več poslancev Svobodnih Butal, sprejet. Seveda je nastala panika, saj proračun s tem ne bi bil usklajen. Poslanci Svobodnih Butal so množično protestirali, da so glasovali proti, a da glasovalna naprava njihovega glasu ni zaznala. Vse mogoče stvari so bile krive za to, sploh butalska pa je bila trditev njihovega poslanca Aleksandra Prosena Kralja, da je za to lahko kriv kozmični dež, ki je očitno padal le po poslancih Gibanja svoboda in ne po poslanci Levice, SD, SDS in NSi. Sploh pa so oporekali pravilnemu delovanju glasovalne naprave in zahtevali forenzično preiskavo in oceno strokovnjakov proizvajalca naprave. Njihov poslanec Miha Lamut, domačini mu menda, kot organizatorju prireditev, pravijo »lučkar«, se je z dvignjenimi rokami priduševal, da je glasoval proti opozicijskemu amandmaju, a da njegov glas ni zabeležen.
Ne glede na to, da je glasovalna naprava »zatajila« le pri poslancih Gibanja svoboda in ne pri opoziciji, Levici ali SD, so si premisli vsi. Najprej so po butalsko sklenili, da glasovanje razveljavijo, ker je »zatajila« glasovalna naprava, nato pa so še enkrat glasovali s pomočjo te iste domnevno »pokvarjene« glasovalne naprave. Opozicija je seveda protestirala in zapustila dvorano, a v Svobodnih Butalah so na domnevno pokvarjeni glasovalni napravi po tem glasovali za amandma opozicije, ki je bil tako brez predlagateljev sprejet. Za, je po »lomljenju roke«, glasoval tudi Miha Lamut, ki se je le nekaj ur pred tem javno hvalil, da je glasoval proti. Čisti butalski rezultat. Vsi tisti iz Svobodnih Butal, ki so najprej glasovali proti opozicijskemu amandmaju in se s tem javno hvalili, so po »lomljenju rok« poslancem Svobodnih Butal, glasovali za. To je verjetno edinstven primer na svetu, kjer bi opozicija nekaj predlagala, nato glasovanje protestno zapustila, njihov predlog pa bi izglasovala koalicija. Ja, to je možno le v primeru Svobodnih Butalcev iz Slovenije. Če se ob branju teh vrstic smejete, se jaz ne. Nikoli v zgodovini Slovenije se namreč še ni zgodilo, da bi neko glasovanje po tem, ko nekdo ni bil zadovoljen z rezultatom, ponovili. Po tej logiki lahko v bodoče pričakujemo toliko glasovanj o isti stvari, da bodo tisti na oblasti zadovoljni, to pa ni več demokracija, to je diktatura. V tej luči vidim tudi opisano dogajanje.
Vem, da sem že predolg, a na kratko naj opišem še tri primere butalskega ravnanja Svobodnih Butalcev. Konec lanskega leta je Golob napovedal »srečen konec« svojega nastopa pred sodniki in javno oznanil, da bodo sodniki dobili 600 evrov dodatka k plači, ker je pač tako prav. Seveda so mu sodniki namenili dolg in močan aplavz. No, po letu dni se to ni zgodilo. Golob hitreje govori, kot misli. Čista butalska torej.
V prvi polovici tega leta so v Svobodnih Butalah slavnostno obljubili, da bodo po več desetletjih prvi, ki bodo ukinili dopolnilno prostovoljno zdravstveno zavarovanje, ki bo po novem pravičnejše, bogatejši bodo namreč plačevali več, revnejši pa manj. In kaj so naredili, sprejeli so zakon, po katerem so prostovoljno zdravstveno zavarovanje spremenili v obvezno, torej ga bodo po novem morali plačevati vsi, da bo butalska teorija pridobila na pravem pomenu te besede, pa so zakon spisali tako, da bodo revnejši plačevali več, bogati pa manj. Čista butalska torej.
Tak primer je tudi zakon, ki je bil sprejet v zvezi z nujnimi ukrepi po poplavah. Tam so predvideli znameniti solidarnostni prispevek za vse, ki bi ga plačevali tudi tisti, ki so v poplavah izgubili vse. Višino škode pa so ocenjevali v skladu s pravili Butal. Najprej je znašala pol milijarde, nato tri milijarde, nato sedem milijard in na koncu okoli enajst milijard. Kdo v Evropi in Bruslju, ki odloča o višini pomoči, bi takim butalskim izračunom verjel. Ko pa so Svobodni Butalci ugotovili, da s splošnim solidarnostnim prispevkom nekaj ne bo v redu, pa so ga ukinili. Tako preprosto je to v Butalah.
Za zaključek pa naj se vrnem k najnovejšim načrtom Svobodnih Butalcev. Zdravnik Igor Muževič na X omrežju opozarja na predvidene spremembe Zakona o zdravstveni dejavnosti.
Vlada je spremembe zakona sprejela na dopisni seji. Ta v novem 45. členu predvideva dobesedno prisilno delo zdravnikov, pa ne le tistih v javni zdravstveni mreži, temveč tudi koncesionarjev in še več, tudi čistih privatnih zdravnikov, ki nimajo nič skupnega z javno zdravstveno mrežo in celo upokojenih zdravnikov. Zdravstvenega ministra namreč predlog zakona pooblašča, da tako delo v posebnih okoliščinah (v zdravstvu jih že imamo) odredi. Po tej logiki lahko Osvobojeni Butalci predlagajo, da bo učitelj moral imeti v razredu 50 in ne manj učencev, ker pač učiteljev primanjkuje, lahko predlagajo, da bodo zasebni gradbinci morali prisilno graditi bolnice in šole in še kaj. V danem primeru predlaganega zakona pa si zamislite, da vas bo operiral upokojeni zdravnik operater, ki tega ne želi, saj se mu že trese roka ali kaj podobnega.
Tako je v Svobodnih Butalah.
