Piše: Vančo K. Tegov
Švedska je v začetku letošnjega leta bistveno zvišala finančno pomoč za tiste, ki se želijo prostovoljno vrniti v svojo državo izvora. Za odraslo osebo je zagotovljenih do 350.000 švedskih kron oziroma približno 32.000 evrov, za celotno gospodinjstvo do 600.000 kron pomoči.
Ukrep, ki je začel veljati 1. januarja 2026, je v prvih nekaj tednih že vzbudil veliko zanimanja. Po podatkih švedske agencije za migracije je do sredine februarja za to pomoč zaprosilo 272 prosilcev, od katerih je bilo 82 vlog že zavrnjenih.
Kdo lahko prejme denar?
Čeprav se ta ukrep pogosto opisuje kot plačilo migrantom za odhod iz Švedske, ni na voljo vsem tujcem, ki živijo v državi. Za pomoč lahko zaprosijo osebe, ki imajo veljavno švedsko dovoljenje za prebivanje, pridobljeno na podlagi zaščite – na primer begunci ali osebe, ki jim je bila odobrena subsidiarna zaščita –, poleg tega pa morajo izpolnjevati še druge pogoje. Praviloma morajo imeti dovoljenje za prebivanje, izdano do 12. septembra 2024.
Denar je mogoče prejeti za selitev v matično državo ali drugo državo, kjer ima oseba pravico do prebivanja, ne pa za selitev v drugo državo EU, EGP ali Švico.
Nova pravila so prinesla ogromno povečanje spodbud.
Koliko dobijo?
Odrasla oseba lahko prejme do 350.000 kron oziroma približno 32.000 evrov. Zakonski ali neporočeni par lahko prejme največ 500.000 kron, medtem ko je najvišji znesek nadomestila za celotno gospodinjstvo 600.000 kron oziroma približno 55.000 evrov.
Za vsakega otroka je zagotovljenih dodatnih 25.000 kron oziroma približno 2.300 evrov. Pred zvišanjem je bil znesek nadomestila veliko manjši – odrasel človek je lahko prejel le 10.000 kron. Švedska je s tem znesek povečala za kar 35-krat.
Švedom je po dolgih letih spuščanja vseh po vrsti v državo brez vsakršnega »filtra« končno kapnilo, da tako ne gre v nedogled. Ugotovili so, da s tovrstnim sprejemanjem ljudi brez jasnih kriterijev Švedska ne dobiva več Švedov, temveč jim preprosto ostaja vse manj Švedske. Nekdanji »novi« Švedi, ki se kljub dokazani neprilagodljivosti nikoli niso zares zlili z družbo, pa so zdaj le dobili možnost, da zaživijo po svoje oziroma da se vrnejo k svojim koreninam.
Kako to počne Slovenija?
Slovenija ima dobro vzpostavljen, zakonsko urejen in mednarodno usklajen sistem za pomoč tujcem pri vrnitvi v domovino. Ta pomoč obsega dve glavni obliki: prostovoljno vrnitev, ki ima prednost in največjo podporo, ter prisilno vračanje.
Prostovoljni program vključuje logistično pomoč, ki obsega urejanje potnih listin, nakup letalskih ali drugih potnih kart ter organizacijo celotnega potovanja. Poleg tega tujci prejmejo finančno pomoč za reintegracijo, kar pomeni, da jim država ne zagotovi le plačanega prevoza, temveč so upravičeni tudi do nepovratnih sredstev za nov začetek. Ta sredstva so namenska, denar pa lahko v domovini porabijo za ustanovitev malega podjetja, izobraževanje, poklicno usposabljanje, zdravstveno oskrbo ali začasno nastanitev.
Kadar prostovoljni povratek ni mogoča in tujec ne zapusti države v zakonskem roku, policija (Center za tujce) izvede prisilno odstranitev. Slovenija dosledno spoštuje evropsko Direktivo o vračanju, ki zahteva strog in neodvisen nadzor nad temi postopki. Nadzor (monitoring) nad zakonitostjo in spoštovanjem človekovih pravic med prisilnim vračanjem v Sloveniji izvaja neodvisna nevladna organizacija Slovenska kKaritas na podlagi uradne pogodbe.
In prav tukaj se pogosto pojavijo razne civilne iniciative, polne »človekoljubnosti«, ki te postopke ovirajo. Nekateri skrajno levi aktivisti in celo politiki s tem predznakom se vklepajo skupaj s temi – v mnogih primerih škodljivimi – posamezniki, ki so si odhod dejansko »prislužili«. Poudariti moram, da smo med državami, ki so »čustveno« preveč odprte, seveda prav po zaslugi teh levih filantropov. Nekaj luči na koncu predora pa se le nakazuje s prihodom sedanje vlade, ki pogoje zaostruje že v izhodišču, kasneje pa tudi ob morebitnih željah po združitvi družin. Ali bo to uspešno ali pa bomo spet podlegli pritiskom EU, pa je vprašanje, ki mu bomo v prihodnje posvetili posebno pozornost.
Zakaj je Švedska unikat?
Evropske države, kot so Nemčija, Francija ali Norveška, ponujajo bistveno nižje zneske v gotovini (večinoma med 1.000 in 2.500 evri), preostanek pa vlagajo v materialno pomoč ob vrnitvi. Švedska desna vlada (ob podpori Švedskih demokratov) pa je to drastično povišanje uvedla kot »spremembo paradigme«. Glavni cilj je zmanjšati pritisk na socialni sistem, in sicer s finančno motivacijo za odhod tistih dolgotrajno brezposelnih tujcev, ki se po njihovi oceni niso uspeli integrirati v družbo.
Lepo bi bilo, da bi bili tudi mi, Slovenci, v nekaterih pogledih malo bolj podobni Švedom. Sebi in prihodnjim generacijam v prid!
