V naši reviji pogosto opozarjamo na leto 1945 kot najbolj tragično leto za slovenski narod, saj smo takrat prišli izpod enega totalitarizma v drugega; iz nacističnega v komunističnega. Gre za leto, ki so ga zaznamovali povojni množični poboji pripadnikov Slovenske narodne vojske in vseh drugih, ki novemu režimu niso bili pogodu. Zgodil se je genocid nad najbolj domoljubnim delom našega naroda.
Za Slovence pa je bilo v geopolitičnem smislu eno najbolj tragičnih let nedvomno leto 1920, ko smo julija tega leta doživeli požig slovenskega Narodnega doma v Trstu ter novembra istega leta izgubo celotne Primorske in dela Notranjske, saj je bila takrat podpisana t. i. rapallska pogodba, ki je določila mejo med Kraljevino Srbov, Hrvatov in Slovencev ter Kraljevino Italijo. Še istega leta, 10. oktobra 1920, pa je bil na podlagi senžermenske mirovne pogodbe (podpisana 10. septembra 1919) izveden še plebiscit na južnem Koroškem, ki se je podobno neugodno iztekel za Slovence, saj je večina prebivalcev glasovala za priključitev Republiki Avstriji in ne Kraljevini SHS, ki je bila preveč balkansko orientirana. S tem smo Slovenci izgubili pomemben del narodnostnega ozemlja, ki je v naši narodni zavesti veljal kot »zibelka slovenstva«.
V ponedeljek je bil v navzočnosti predsednika Republike Slovenije Boruta Pahorja in predsednika Republike Italije Sergia Mattarelle slovenski narodni skupnosti v Italiji simbolično vrnjen Narodni dom v Trstu, ki so ga italijanski fašisti požgali 13. julija 1920. S tem so takrat napadli simbol slovenstva v mestu, v katerem je v tistem času živelo več Slovencev kot takrat v Ljubljani. Tisti dan je tržaškemu pisatelju Borisu Pahorju kot otroku ostal živo v spominu vse do današnjih dni. Za Slovence na Primorskem, ki so se po koncu prve svetovne vojne znašli pod italijansko okupacijo, so se začeli težki časi. Podobno je bilo za naše rojake na Koroškem …
Ob stoti obletnici požiga Narodnega doma v Trstu in koroškega plebiscita se moramo zavedati, da boj za moč in prevlado v Evropi in svetu ni preteklost, ampak del današnje realnosti. In tako moramo tudi ravnati.
Zato je potrebno pozdraviti predlog zakona o zagotavljanju sredstev za investicije v Slovenski vojski (SV) med letoma 2021 in 2026. V četrtek zvečer so namreč poslanci na izredni seji Državnega zbora Republike Slovenije sklenili, da je zakon primeren za nadalnjo obravnavo.
Za tak sklep je glasovalo 49 poslancev vladajoče koalicije, proti pa je bilo 16 poslancev tranzicijske levice, ki delujejo proti interesom Republike Slovenije.
Zavedati se je namreč potrebno, da brez varnosti ni niti ekonomskega razvoja, niti vsega drugega, kar je s tem povezanega.
