Piše: Franci Kindlhofer
Kdor ne pozna pravljic o sedmeroglavem zmaju? Njegov izgled, telo krokodila naznanja, da je njegova domovina ob Nilu. Naš znameniti arheolog dr. Marko Frelih, ki je velik poznavalec in ljubitelj egipčanske kulture pravi, zmaj zgleda kot ponesrečen poskus genskega inženiringa… Seveda ta inženiring je bila človeška domošljija in fantazija. V zadnjem tisočletju pred Kristusom je veljal zmaj z večimi glavami velikih kač za gospodarja puščavskega podzemlja. Ljudi je pred njim varoval nebeški bog Horus, ki se je v obliki srebrnega sokola spopadal z glavami zmaja.
Pri nas je zelo znan sedmeroglavi zmaj iz Križne jame, pod Križno goro v Loški dolini, ki je bila takrat, ko je tam strašil ta zmaj, vsa posejana s kamenjem. Nekaj pogumnih mož se je odločilo, da konča strahovlado tega zmaja. V junaškem boju jim je uspelo odsekati šest krvoločnih glav. Ko je bila na vrsti sedma glava, jih je zmaj zaprosil za milost. Naj mu pustijo to edino glavo, ki mu je še ostala, sicer bo moral umreti. Možje so mu dali priložnost, da popravi svoje grehe iz preteklosti. Naložili so mu, da mora odstraniti vso kamenje po vsej Loški dolini. Da si reši svojo zadnjo zločinsko glavo, je pristal na pokoro in odstranil vso kamenje, da je zemlja postala plodna. Zmaj pa je kljub pomilostitvi od izčrpanosti preminil.
Ta primerjava z sedmeroglavim zmajem se mi je porodila, ko sem malo točneje pogledal, kdo so ljudje in organizacije v Sloveniji, ki še vedno skrbijo za to, da duh komunistične revolucije še vedno lebdi nad nami kot demoklejev meč. Vsakič, ko misli človek, da lahko svobodno zadiha in z polnimi pljuči zajame sapo, ga v ramena zbode ta meč. Ta sistem, ki nam neprestano vsiljuje ostanke komunistične preteklosti kot del slovenske identitete, deluje kot sedmeroglavi zmaj, če mu odsekate eno glavo, mu na tem mestu zraseta dve novi. Tega občutka se ne morem otresti od pred nekaj dnevi, ko sem zvedel, da pristaši komunistične kontinuitete pripravljajo zopet, za prebivalce Dražgoš poniževalno, partizansko komedijo.
Da stoji kot organizator za takšnimi partizanskimi manifestacijami moči ZZB, ki financira svoje razdiralno delo med državljani celo iz državnega proračuna, ni nobena skrivnost. Kar da za misliti, je nesprejemljivo obnašanje Planinske zveze Slovenije, ki preko svojih izpostav, Planinskih društev, pomaga organizirati te partizanske pohode. Po statutu je PZS politično in ideološko popolnoma neodvisno društvo, ki mora biti odprto za vse državljanke in državljane, ne glede na njihov svetovni nazor. Večina nas ve, da je ravno vse, kar se tiče partizanov in tako imenovane NOB, v Sloveniji izredno sporno in ima veliko rušilno moč proti prizadevanjem, da se doseže medsebojno razumevanje in sloga. Zato bi morala biti PZS prva, ki ne pomaga vsa ta prizadevanja za nacionalno pomiritev izničiti s svojim enostranskim in nepremišljenim dejanjem.
Na žalost je PZS le ena glava tega rdečega zmaja. Druge glave, ki složno bruhajo ogenj so Združenje vojaških gornikov, društva upokojencev, Društvo veteranov Sever, Zveza slovenskih častnikov in Policijsko veteransko društvo Sever Ljubljana. Pa gotovo nisem še vseh naštel. Najnevarnejša je glava, katera pripada Ministrstvu za šolstvo. Namreč v učbenikih za Osnovne šole je čas okupacije in revolucije narobe ali pa zelo pomanjkljivo obravnavan. Posebno pozornost zasluži glava z nazivom RTVS. Pred dnevi nam je postregla z modrostmi nekdanjega predsednika Republike Danila Türka, ki je dobil priložnost, da zavaja gledalce z namerno manipuliranimi »fakti«. Trdil je, da je obtožba Izraela, da izvaja genocid pravilna, ker Izrael grozi z uničenjem v Gazi. Pozabil je pa povedati, uničenje česa? Hamasa, raket, orožja, tunelov… To vprašanje je pustil odprto, da lahko vsak sam pripiše, kar se mu zdi.
Da ne govorimo o vladi in vladnih resorjih. Vlado Roberta Goloba bi lahko primerjali s tistim zmajem v Križni jami, ki je šele, ko se je šlo za zadnjo glavo, bil pripravljen priznati, svoje grehe. Tisti zmaj iz Križne jame je počistil Loško dolino kamenja. A tej vladi je narasla kamnita gomila nerešenih in na novo ustvarjenih problemov, da bi morali angažirati vse zmaje sedanje vlade, da bi počistili našo dolino solz nagrmadenega balasta.
Ostaja pa vprašanje, kdo bo tem zmajem posekal glave? Seveda ne z mečem, ampak z volilnimi listi. Bomo čakali na boga Horusa ali se bodo našli med nami pogumni možje, kot v pravljici o zmaju pod Križno goro?
