Že dobra tri leta je že, odkar so na evropska tla začeli prihajati migranti v večjih skupinah. Že pred tem so prihajali posamično, a takrat se je zgodilo, da so v Evropo prišli kot »begunci iz Sirije«, ki si menda rešujejo golo življenje. No, že takrat smo preverjali informacije in odkrili marsikaj. Predvsem pa to, da je v masi Alahovih vojakov v resnici zelo malo pravih beguncev. Večinoma je šlo za dobro preskrbljene mlade moške, sposobne za vojsko.
Dvomov torej že dolgo ni več – islamizacija Evrope se nam dogaja tako rekoč pred očmi. Kar pred davnimi stoletji ni uspelo Mavrom (premagal jih je Karel Martel oz. »Makabejec« s svojo vojsko) ter Turkom (bili so premagani večkrat, tako pri Dunaju, pa pri Lepantu, itd.), očitno uspeva mešanici muslimanov iz različnih držav Bližnjega vzhoda ter podsaharske Afrike. Da je v samem središču islama želja pod nadvladi v Evropi, ni nobena skrivnost, o tem smo na spletni strani Demokracije, pa tudi v njeni tiskani verziji večkrat objavljali članke. Na to dejstvo so večkrat opozorili tudi nekateri katoliški duhovniki, ki dobro poznajo muslimanski svet. Nedavno je tudi indijski katoliški duhovnik in potujoči misijonar James Manjackal opozoril, da bo v Evropi spet tekla kri, če ne pride do spreobrnjenja (več o tem TUKAJ).
A nekaj je jasno: ne moremo za vse to kriviti muslimanskih množic, ki prihajajo v Evropo. Te množice imajo vlogo orožja v hibridni vojni. Prestavljajo sredstvo – sredstvo za bojevanje, za pranje denarja in tudi za nemoten transport drog na ozemlje Evropske unije. Ni se potrebno slepiti, da je Bližnji vzhod (še posebej pa Afganistan!) največji pridelovalec surovin za prepovedane droge. In nič nenavadnega torej, da si razni »mešalci betona« zadovoljno manejo roke. Prav tako kot razni levičarski aktivisti, ki jim v resnici ne gre za multikulturnost – če bi bili zares multikulturni, ne bi pod pretvezo politične korektnosti začeli uničevati vse, kar spominja na evropsko krščansko identiteto. Začelo se je že s cenzuro krščanskih korenin v preambuli evropske ustavne pogodbe. Posamezne države pa dandanes ukinjajo vse tisto, kar jim je doslej dajalo značaj razvitega Zahoda. Božični koncerti, razne krščanske navade – vse to izginja. Kot bi se že vnaprej vdali v to, da nam bodo v bližnji prihodnosti zavladali tujci!
Vendar za vse to niti ne moremo kriviti zgolj in samo levičarske petokolonaše. Veliko bolj usodni so namreč tisti, ki vlečejo niti iz ozadja in puščajo odprte meje za prihod migrantov na ozemlje EU. Lahko jih imenujemo »prostozidarji«, lahko tudi kaj drugega. Žal imajo vpliv tudi na Evropsko ljudsko stranko, torej opcijo, iz katere so izšli očetje združene Evrope. Le kako bi današnje vodenje EU komentiral Robert Schuman, eden najbolj znanih krščanskih politikov novejšega časa? Kaj bi rekel na početje sedanjega predsednika Evropske komisije Jeana-Clauda Junckerja ter nemške kanclerke Angele Merkel in vseh tistih, ki si zatiskajo oči pred realnostjo?
Ko smo na spletni strani Demokracije nedavno objavili prej omenjeni članek o Manjacklovem opozorilu, so se odzvali tudi nekateri katoličani, češ da gre samo za strašenje in naj nehamo s tem. In da je edini problem zgolj in samo sovraštvo do migrantov, ki ga zganjamo nekateri »lažni kristjani« (ker če bi bili pravi, bi morali brez izgovorov sprejeti prav vse migrante in skrbeti zanje, mar ne?). No, če smo iskreni: imajo sicer pravico, da tako mislijo, ampak tudi mi imamo pravico povedati, da je njihovo mišljenje zmotno in da so zaslepljeni. Si lahko predstavljate, kako bi leta 1991 izgledala obramba samostojne Slovenije, če bi o sebi premišljevali v slogu, češ naš glavni problem je zgolj in samo sovraštvo do JLA – če je ne bi sovražili, nas ne bi napadla?
Kar se tiče mene osebno: tednik Demokracija ima sedež na Linhartovi 13, v zgradbi nekdanje občine Ljubljana-Bežigrad. Tam je tudi nekaj pisarn Upravne enote Ljubljana, med drugim tudi pisarna za tujce. Zato v neposredni bližini zgradbe migrante opažam prav vsak dan. Z njimi se ne obremenjujem, zavedam pa se, da so razmere tvegane. Če bi jih sovražil, bi se na njihovo navzočnost verjetno odzival nekoliko drugače, mar ne? Dilema je podobna kot v primeru t. i. »rjuharic« v bazenu, ko smo bili ustvarjalci Demokracije javno obtoženi rasizma, in to ne zgolj s strani levičarskih aktivistov, od katerih kaj drugega niti ne bi pričakovali.
No, morda pa imajo naši kritiki celo prav, ko pravijo, da je naš problem sovraštvo. A tu gre sovraštvo do – sebe. Tisti, ki v imenu politične korektnosti cenzurirajo medije, tudi internet, ukinjajo javno krščansko praznovanje, da se ne bi zamerili prišlekom, uvajajo pa »halal« hrano, dejansko s tem izražajo sovraštvo do lastne domovine in do evropske civilizacije nasploh. A prav je, da smo tu tudi kritični – Evropa, takšna, kot je sedaj, že dolgo ni več krščanska. Sekularizacija in izbris krščanstva iz javnosti na takšen ali drugačen način – vse to je za seboj pustilo prazen duhovni prostor, ki ga sedaj vse bolj zaseda islam. Papež sv. Janez Pavel II. je leta 1996 ob svojem obisku v Sloveniji dejal, da se mora vsaka generacija vedno znova odločati za Boga. Ne zadostuje neka sociološka pripadnost ter navezava na neko tradicijo, ki je sicer lahko zelo zdrava (in še to bi nam nekateri radi ukinili). Torej, če imamo res radi sebe, svojo domovino, civilizacijo, kulturo, naše prednike in zanamce, potem se bomo z veseljem vrnili v aktiven duhovni odnos z živim Bogom, s Kristusom. Za to ne potrebujemo nekih brezosebnih »duhovnih energij«, ne noč čarovnic, ne horoskopov. Kako so mnogi ljudje v svojih mejnih situacijah in stiskah srečali Boga in doživeli veliko osvoboditev, pa si lahko preberete TUKAJ.
Zagotovo je za vrnitev k Bogu potrebno tudi precej ponižnosti, to je dejstvo. Nekomu, ki sebe postavlja na piedestal, je zagotovo zelo težko priznati, da ne more sam kontrolirati prihodnosti. Tudi rimsko cesarstvo je zaradi svoje lastne »Sodome in Gomore« doživelo civilizacijski in državni razpad. Si upamo razmišljati, da evropska civilizacija ne bo doživela tega, kar je že zdavnaj doživel nekdaj krščanski sever Afrike? Če si preberemo Marijina sporočila iz Fatime, bi lahko prepoznali, da se nam je druga svetovna vojna zgodila prav zaradi odpada od Boga. In niti ta vojna ni bila dovolj. Smo res tako močni, da bomo zdržali morebitno množično klanje po Evropi? Skratka, čas je, da končamo z našo lastno brezbrižnostjo!
