12 C
Ljubljana
ponedeljek, 6 maja, 2024

Ravnanje dveh policistov ni problem – problem je žaljiv odnos države do policistov

Piše: dr. Vinko Gorenak

Ste videli policijsko vozilo, okoli in pred katerega je pred dnevi v Ljubljani stopila skupina mladoletnikov? Policijsko vozilo so ustavili, policistoma pa so grozili, ju žalili in ju izzivali. Jaz jih bom imenoval kar skupina smrkavcev. Policista sta vključila sirene in modre luči, a skupina smrkavcev jima je še kar naprej grozila, ju izzivala in žalila. Policista sta nato dobesedno zbežala tako, da sta zapeljala vzvratno in sta se po drugi strani izognila skupini smrkavcev.

Policista sta imela vsa policijska pooblastila od opozorila do uporabe strelnega orožja, seveda v skladu z zakonom, opremljena sta bila s pištolama, pendrekoma, solzilcem, lisicami in še čem. A kljub temu sta se odločila za pobeg pred skupino smrkavcev. Resnici na ljubo moram na tej točki povedati, da je šlo za nekakšen taktični umik do prihoda več drugih policijskih patrulj, ki so nato vzpostavile javni red in mir. Dovolite pa mi, da ta dogodek analiziram vsaj s približno strokovnega vidika, nenazadnje sem v policiji delal slabih 30 let.

Najprej naj povem, da se v mojem času, pa naj je šlo za miličniške čase izpred leta 1990 ali za policijske čase, tiste tam do leta 1999, kaj takega nikoli ne bi zgodilo. Najprej zato, ker takrat mladim kaj takega ne bi prišlo niti približno na pamet, drugič pa zato, ker bi policista reagirala z uporabo prisilnih sredstev. Temeljno vprašanje zakaj so se stvari tako drastično spremenile se nahaja v odnosu oblasti do policije in policistov.

Policisti so predstavniki države, ki imajo zakonsko določena pooblastila s katerimi zagotavljajo javni red in mir v najširšem pomenu te besede. Seveda v okvirih določenih z zakonom. Naša policijska zakonodaja se praktično v ničemer ne razlikuje od policijskih zakonodaj drugih evropskih držav. Zakaj potem vidimo v Parizu, Bruslju, Berlinu in še kje policiste, ki  precej grobo postopajo proti kršiteljem javnega reda in miru? Udarci s pendreki, vklepanje v lisice, uporaba plina, pridržanja in še kaj, so tam nekaj povsem normalnega pri nasilnih demonstracijah. Tamkajšnji oblastniki se v takih primerih največkrat sploh ne oglašajo, saj vedo, da je policija opravila naloge, ki ji jih nalaga zakon.

Ob praktično enaki policijski zakonodaji, pa pri nas ni tako, nasilni demonstranti napadajo policiste, jih žalijo, obmetavajo z različnimi predmeti in le tu in tam vidimo, da naši policisti reagirajo z uporabo prisilnih sredstev. Tako leta 2012/2013 in v času tretje Janševe vlade 2020/2022 smo imeli ob nasilnih demonstracijah veliko večje število poškodovanih policistov, kot nasilnih demonstrantov. Kdo je torej nasilen, policija ali nasilni demonstranti? Odgovor je na dlani.

Nastane torej temeljno vprašanje zakaj se to dogaja. Tudi v tem primeru je odgovor na dlani. Naj ga analiziram na dveh primerih. Prvi primer so številne nasilne demonstracije ljubljanskega »kolesariata« v letih 2020/2022. Policisti so brez večjih uporab prisilnih sredstev kljub vsemu zagotavljali osnovni javni red in mir. V primeru kršitev odlokov pa so izrekali tudi denarne globe. Toda glej ga zlomka, ko je prišla Golobova vlada, so se odločili, da bodo kazni kršiteljem preprosto vrnili in so jih. Veste kaj to pomeni za posameznega policista? Za posameznega policista to pomeni skrajno ponižanje s strani države. Danes se policisti seveda sprašujejo zakaj bi svoje naloge, ki jim jih nalaga zakon sploh opravljali, če jutri pride nova oblast? Ta nova oblast pa bo njihovo delo izničila, jih žalila, nagradila pa kršitelje. Drug primer pa so masovne in nasilne demonstracije 4. in 5. 10. 2021, ko je v Ljubljani potekal vrh EU Zahodni Balkan in so bili v Ljubljani vsi voditelji držav EU in Zahodnega Balkana. Grožnje nasilnih protestnikov so bile jasne, onemogočili bomo zasedanje na Brdu in preprečili bomo potovanja državnikov po Ljubljani. Zelo zahteven varnostni zalogaj za policijo in policiste. Rezultat je bil tak, da se je vrh odvil praktično nemoteno, policija je svoje delo brez večjih uporab prisilnih sredstev opravila dobo. Vprašajmo se kaj bi bilo, če policija svojega dela ne bi opravila. Tuji voditelji bi seveda bežali na letališča v Zagrebu, Trstu, Celovcu in še kam, Slovenija pa bi bila osramočena. Kakšne pa so današnje posledice za policiste in policijske šefe, ki so svoje delo dobro opravili? Namesto priznanj in odlikovanj, je po mojih podatkih kar 15 policijskih šefov, ki so nalogo varovanja Vrha EU Zahodni Balkan odlično opravili, danes postopkih pred tožilstvom, kasneje pa pred sodišči? Se vprašate, kaj si ti policijski šefi mislijo? Približno takole, drugič bom pogledal vstran pa naj bo kar bo. Tako početje oblastnikov do policije in policistov, je skrajno nedopustno, neodgovorno, da ne rečem še kaj hujšega.

Za zaključek pa se vrnimo k v uvodu omenjenima policistoma. Vprašajmo se zakaj sta tako ravnala? Tudi sam sem se vprašal, kako bi pa jaz ravnal na njunem mestu? Najverjetneje bi ravnal povsem enako, zato njunega ravnanja sploh ne obsojam. Obsojanja vredno pa je ravnanje države in oblastnikov do policije in policistov.

PODPRITE DEMOKRACIJO!

Drage bralke, dragi bralci, donirajte Demokraciji in podprite pluralnost slovenskega medijskega prostora!

Sorodne vsebine