Piše: dr. Matevž Tomšič
Živimo v časih, v katerih so vedno bolj priljubljene različne teorije zarote. Te sicer niso zgodovinski unikum (spomnimo se teorij o judovski zaroti za prevlado v svetu iz prve polovice 20. stoletja, ki so sicer žive še danes).
So pa v dobi sprememb v množičnem komuniciranju, predvsem z vzponom novih medijev, dobile svoj razmah. Vezane so lahko na različne tematike, od epidemij in množičnih migracij do multinacionalk in globalnega kapitalizma kot takšnega. Njihova skupna točka je, da temeljijo na prepričanju o obstoju bolj ali manj skritih globalnih centrov moči, ki obvladujejo svetovno dogajanje, kar pomeni, da stojijo za dejanji formalnih odločevalcev. Ti centri moči v zasledovanju svojih sebičnih ciljev ogrožajo svobodo in blaginjo ljudi. Predvsem v krogih t. i. alternativne desnice te »globaliste« obtožujejo, da imajo za cilj uničiti nacionalne države in tradicije evropskih narodov ter iz ljudi ustvariti amorfno gmoto brez lastne identitete.
Obstoja neformalnih centrov moči, tudi takšnih, ki vplivajo na dogajanje na globalni ravni, ni mogoče zanikati, čeprav je konkretne učinke njihovega delovanja praviloma težko dokazati. In ti učinki so pogosto problematični, celo škodljivi. Vendar bi zelo težko utemeljeno trdili, da imamo opraviti z nekakšno globalno vseobsegajočo zarotniško organizacijo z jasno določeno hierarhično strukturo, kakršna je bila denimo zločinska organizacija SPECTRE v filmih o tajnemu agentu Jamesu Bondu. George Soros, Bill Gates ali kdo drug ni Ernst Stavro Blofeld (vodja te fikcijske entitete).
Pravi radikalizem in zaslepljenost je glavni izvor težav. Dandanes ju v pretežni meri generira konglomerat ideologij nove levice. S temi ideologijami so dandanes na Zahodu prežeti ključni družbeni podsistemi, predvsem šolstvo, mediji in popularna kultura. Prek njih poteka indoktrinacija ljudi, ki s tem izgubljajo sposobnost kritične presoje in predvsem zavedanja vrednosti lastne duhovne dediščine.
Dejansko gre za ujemanje različnih motivov in interesov, za – marsikdaj nenamerno – sovplivanje različnih dejavnikov. In ko je govor o negativnih učinkih, gre pri tem praviloma za kombinacijo pokvarjenosti, neumnosti in zaslepljenosti.
Tipičen primer za to so množične nezakonite migracije in njihove posledice, predvsem grožnje varnosti in stabilnosti zahodnih držav. Le-te niso posledica organiziranega načrta in centralno vodene izvedbe. Tu imamo tiste, ki imajo ali si obetajo od teh migracij konkretne koristi. Najočitneje se to nanaša na kriminalne združbe, ki se ukvarjajo s trgovino z ljudmi. So tudi določeni poslovni krogi, ki si obetajo pritok poceni delovne sile. Potem imamo naivneže, ki v svoji dobronamerni preprostosti, slepo sledeč političnemu in medijskemu mainstreamu, zagovarjajo solidarnost z »ubogimi«, pri čemer se ne zavedajo, da Evropa preprosto ne more reševati problemov celotnega sveta; saj če bi sprejela vse, ki se jim »slabo godi«, bi preprosto kolapsirala. Če bi sprejela vse ljudi iz tretjega sveta, ki si želijo priti, bi sama postala tretji svet. In končno gre tudi za ideološko zaslepljenost. Ta temelji na multikulturalistični iluziji, da medkulturne razlike niso pomembne in da kultura ne vpliva na to, kako družba deluje, in s tem na njeno razvojno (ne)uspešnost. Zato si domišlja, da je mogoče kogarkoli iz katerega koli konca zemeljske oble brez težav integrirati v evropsko kulturno okolje. Poleg tega propagira nekakšno »belsko krivdo«, to je krivdo Evropejcev oz. Zahodnjakov za vse težave tega sveta v preteklosti in sedanjosti, zato naj bi bila njihova dolžnost, da vzamejo medse vsakogar, ki se mu to zahoče.
Rečemo lahko, da je prav slednje, se pravi radikalizem in zaslepljenost, glavni izvor težav. Dandanes ju v pretežni meri generira konglomerat ideologij nove levice. S temi ideologijami so dandanes na Zahodu prežeti ključni družbeni podsistemi, predvsem šolstvo, mediji in popularna kultura. Prek njih poteka indoktrinacija ljudi, ki s tem izgubljajo sposobnost kritične presoje in predvsem zavedanja vrednosti lastne duhovne dediščine. Seveda pa je veliko takšnih, ki izkoriščajo tovrstno ideološko zaslepljenost, naivnost in zavedenost za uresničevanje svojih sebičnih ciljev za ceno dobrega skupnosti kot celote.
