Piše: Bogdan Sajovic
Komaj pol leta je minilo, odkar smo menda izvolili svobodo, a glej ga, vraga, po mili nam domovini se namesto svobode vse bolj širi odvratni smrad ovaduštva in cenzure; smrad, za katerega smo mnogi mislili, da je crknil s staro partijo tam v daljnem letu 1991.
A očitno smo se motili, saj je plešoča vlada oni dan objavila poziv učencem, naj »sodelujejo v boju proti sovražnemu govoru«. Po domače povedano, naj učenci in dijaki ovajajo sošolce, starše, učitelje in sosede, če bi si drznili biti kritični do oblasti. Saj »sovražni govor« je ravno to, pretveza za preganjanje tistega, kar vladajoči garnituri ni povšeči. Golob in njegova kohorta nas tako vodita v Orwellovo »1984«, kjer so Mladi vohuni, »otroški heroji«, kot jih je imenovala Partija, služili kot močno orodje državne represije, ko so ovajali starše, sosede, celo naključne mimoidoče.
Orwell je navdih za Mlade vohune črpal iz resničnega življenja, iz Pavlika Morozova. Morozov je bil član komunistične mladine (komsomol) v nekdanji Sovjetski zvezi, ki je 1932 prijavil oblastem svojega lastnega očeta, tega pa so nato ustrelili. Morozov je za levičarske obsedence postal »zgled, kakšen mora biti pravi komsomolec«, za normalne ljudi pa simbol ogabnega ovaduštva in partijskega fanatizma.
Golobova vlada očitno spada v prvo skupino. Pri uvajanju cenzure in ovaduškega ozračja prednjačita predvsem dve mladi ministrici, kar je še ena zanimiva paralela z Orwellovim »1984«. Prav mlade, čedne partijke so bile v omenjenem romanu najbolj fanatične agitatorke, najbolj dejavne ovaduhinje in jedro pobesnele publike, ki je zahtevala kaznovanje »zločincev in izdajalcev«.
Očitno imamo na oblasti obsedence, za katere »1984« ni socialna znanstvena fantastika, ampak priročnik. Zato se lahko upravičeno bojimo, da bo kaj kmalu vlada začela preganjati tudi »zlo lice«, da o »miselnem zločinu« niti ne govorimo …
