Piše: Peter Marko Tase
Nancy Pelosi, predsednica predstavniškega doma ameriškega kongresa, z »Odborom 6. januarja« vodi nezakonito operacijo. Pri tem izvaja ustrahovanje in spreminja tradicije predstavniškega doma. Spreminja tudi pravila ali pa jih preprosto ne upošteva.
Pelosijeva, ljubiteljica razkošnih dvorcev, je Kapitol spremenila v trdnjavo, v katero Američanom preprečuje vstop. Še več, policijo na Kapitolu je spremenila v TSA, ki preiskuje celo poslance, ko ti vstopajo v dvorano predstavniškega doma, da bi glasovali ali razpravljali. V sredo, 13. julija 2022, je prišlo do škandala ob obisku tuje delegacije. Paragvajsko senatorko Lilian Gracielo Samaniego, predsednico senatnega odbora za zunanje odnose Republike Paragvaj, je iz pisarne Hart Senate Office Building pregnala kapitolska policija – poklicala jo je Savanna Peterson, pomočnica ameriškega senatorja Chrisa Van Hollena iz Marylanda (zvezne države, kjer živi velika skupnost paragvajske diaspore v Združenih državah). Senatorka Samaniegova je čakala na srečanje z Van Hollenom na hodniku, ko je k paragvajski delagaciji pristopila Petersonova, zavrnila srečanje in od kapitolske policije zahtevala, da paragvajsko senatorko in njeno delegacijo izžene iz stavbe.
Najhuje je, da je Pelosijeva ustanovila nezakonit odbor, da bi ustrahovala člane kongresa, napadla predsednika Donalda Trumpa in njegove podpornike, predvsem pa odvrnila pozornost Američanov od katastrofalnega delovanja sebe, Chucka Schumerja (vodje senatne večine) in predsednika Joeja Bidna.
Na njeno pritiskanje je bil ustanovljen ta odbor za preiskavo izgredov, ki so se zgodili na Kapitolu 6. januarja 2021.
Demokrati so v navideznem poskusu sodelovanja obljubili, da bo v odboru 13 članov, od tega pet republikancev. Razdelitev 8-5 v odboru sicer ne odraža dejanskega razmerja med demokrati in republikanci v predstavniškem domu, vendar se je Washington navadil, da Pelosijeva ne upošteva institucionalnih norm o razmerjih, ki odražajo sestavo predstavniškega doma.
Obljuba Pelosijeve o sodelovanju se je izkazala za neresnično, saj je izločila dva od petih republikanskih kandidatov, ki jih je v odbor imenoval vodja manjšine Kevin McCarthy. Preostali trije republikanci so v znak protesta upravičeno zavrnili sodelovanje v lovu na čarovnice.
Pelosijeva je v odgovor imenovala dva »odpadniška« republikanca, Liz Cheney in Adama Kinzingerja, v svoj »nadstrankarski« odbor. Ta dva imata celo bolj virulenten sev »sindroma obsedenosti s Trumpom« kot vsi skrajni levičarji v kongresu. Odbor deluje z enako pristranskostjo, kot se je pokazala na zloglasnih salemskih čarovniških procesih. Vsi so krivi in morajo dokazati svojo nedolžnost. Obtoženci se zvežejo in jih nato vržejo v jezero. Če jim kljub temu uspe izplavati, so krivi. Če se utopijo, so nedolžni.
Tukaj je nekaj primerov, kako se je odbor Pelosijeve spravil nad »čarovnice« in pokazal popolno pomanjkanje nepristranskosti. Ko je Steve Bannon naznanil, da spoštuje predsednikovo zatrjevanje izvršnega privilegija in zato ne bo pričal pred odborom, so ga obtožili zaničevanja preiskovalnega odbora, generalni državni tožilec Merrick Garland pa je proti Bannonu vložil kazensko ovadbo.
Ko se je nekdanji vodja osebja predsednika Trumpa Mark Meadows pogajal z dvoličnim Benniejem Thompsonom o tem, kako odgovoriti na pozive odbora, jim je ponudil, da jim zagotovi dokumente, za katere ne velja izvršilni privilegij.
Medtem pa se Trumpova tožba, v kateri predsednik Trump uveljavlja izvršilni privilegij, še naprej vije po labirintski poti našega pravosodnega sistema. To, da bo Meadows odboru zagotovil 9000 strani dokumentov in da se bo v dobri veri pogajal o tem, kdaj se bo pojavil, da bi razpravljal o teh dokumentih, bi moral biti za odbor ustrezen korak pripravljenosti na sodelovanje. Vendar so brez prejšnjega obvestila zahtevali Meadowsovo osebno telefonsko evidenco, kar je ta zavrnil. Odbor je nato Meadowsa obtožil zaničevanja in dokazal, da ne gre za preiskovalno telo, pač pa za pristransko naglo sodišče.
