Piše: dr. Matevž Tomšič
Vsakokrat, ko levičarji izgubijo del nadzora nad mediji, zaženejo silovit vik in krik. Govoriti začnejo o tem, češ da so s tem ogrožene svoboda, demokracija in človekove pravice. Svariti začnejo pred vzponom populizma, avtoritarizma ali celo fašizma. A vselej se do obisti razgali njihova dvoličnost.
Sedaj jim jo je zagodel še eden od visokotehnoloških »patriarhov«, ustanovitelj Amazona Jeff Bezos. Po Elonu Musku, ki je prevzel Twitter, ga preimenoval v X in odpravil cenzuro pod krinko »preverjanja dejstev«, in po Marku Zuckerbergu, ki je napovedal, da bo na družbenih omrežjih v okviru svoje korporacije Meta storil enako, se je tudi Bezos odločil, da bo posegel na medijsko področje.
Pred dvanajstimi leti je namreč Bezos prevzel lastništvo enega največjih, najvplivnejših in najuglednejših ameriških dnevnih časopisov Washington Posta. Vse do lanske jeseni ni posegal v njegovo vodenje, ko je uredništvu preprečil, da bi javno podprlo predsedniško kandidatko Demokratov Kamalo Harris. To je bil za znaten del novinarskega kolektiva velik šok. Še večji pa je sledil pred dnevi, ko je napovedal korenito spremembo v uredniški politiki, kar se predvsem nanaša na mnenjski del časopisa. Ta časopis bo v prihodnje objavljal mnenjske zgodbe, ki bodo izhajale iz dveh temeljnih vrednotnih usmeritev. To sta privrženost osebnim svoboščinam in zagovarjanje prostega trga. Zapise, ki nasprotujejo tema dvema »temeljnima stebroma«, pa bodo prepustili drugim medijem.
Takšna pozicija pomeni korenit odmik od dosedanje uredniške politike. Washington Post, ki je bil nekoč dokaj sredinsko usmerjen in je objavljal prispevke avtorjev z različnimi nazori, se je v zadnjih letih obrnil močno v levo. Začel je opuščati svojo nevtralno držo in je postajal vedno bolj progresivističen, pri čemer je nepristransko poročanje neredko nadomeščal novinarski aktivizem.
Po pričakovanju so takoj po objavi te napovedi začele deževati ogorčene reakcije Postovih urednikov in novinarjev ter njihovih zunanjih podpornikov. Nekateri so se odločiti zapustiti medijsko hišo, prvi med njimi urednik mnenjske sekcije David Shipley. Bezosa obtožujejo, da krši uredniško avtonomijo in da želi utišati kritične glasove. Neka (nekdanja) članica novinarske ekipe je njegovo gesto označila za uvajanje »koristoljubne agende belega moškega milijarderja«. Da, spol in rasa sta očitno pomembna tudi v tem primeru!
Seveda gre (tudi tokrat) pri velikih besedah progresivcev in pri njihovem sklicevanju na visoke ideale za veliko sprenevedanje. Spomnimo se, ko so na Twitterju, ko je še bil v »pravih« rokah, uvedli nadzor nad objavljenimi vsebinami, kar je v praksi pomenilo predvsem izločanje zapisov desno usmerjenih avtorjev, so le-ti trdili, da je to zasebno podjetje in da imajo lastniki pač pravico početi, kar se jim zahoče (pri tem je ironično, da so takšno izrazito »neoliberalno« stališče zagovarjali tudi ljudje, ki se imajo za nasprotnike globalnega kapitalizma). Sedaj, ko se je zasebni lastnik Washington Posta odločil za spremembo usmeritve časopisa, pa je vse narobe. Poleg tega zagovarjanje osebne svobode in prostega trga, ki bosta po novem v jedru uredniške politike, nikakor ni nekaj spornega. Nasprotno, oboje je del vrednotnega jedra, na katerem temelji zahodna civilizacija. Brez tega, da se posameznikom zagotovi svoboda mišljenja in delovanja, kar predpostavlja tudi svobodno zasebno pobudo na ekonomskem področju, zahodni svet ne bi dosegel takšnega napredka in Zahodnjaki ne bi uživali takšne blaginje, kot jo uživajo danes.
A mnogim novodobnim levičarjem te vrednote niso po volji. Oni namesto tega zagovarjajo prebujensko agendo, ki v resnici spodkopava vrednotno jedro Zahoda. Zato je skrajni čas, da se naredi konec njihovi dominaciji v medijih – in v drugih sferah, kjer se oblikuje duhovno stanje družbe.
