Piše: Jože Biščak
Naj bom povsem jasen: uslužbenci, uradniki in funkcionarji javnega in državnega sektorja ne bi smeli imeti pravice do stavke.
Skrajno sprevrženo je vsakokratno prepiranje z vlado o zvišanju plač, saj se pravzaprav pogovarjajo o denarju, ki ga niso oni zaslužili in ki so ga za lastne materialne koristi vzeli neto davkoplačevalcem. Predstavljajte si, da vas oropajo zamaskiranci in se potem pred vašimi očmi prepirajo, kako si bodo razdelili plen. Natanko to se dogaja ob vsaki (napovedani) stavki javnega sektorja. Zadnje namere sodnikov (in tožilcev), da bodo prekinili delo, niso nobena izjema.
Tudi sicer je stvar skrajno nenavadna. Če razmislite, kakšen vpliv in moč imajo veje oblasti, boste formalno ugotovili naslednje. Zakonodajna oblast (parlament) določa pravila obnašanja državljanov in je gospodar njihovih denarnic. Izvršna oblast (vlada) ima monopol nad represijo, kar pomeni, da potegne meč, ko se ji zdi to potrebno. Ostane sodna veja oblasti. Kakšno moč in vpliv ima? Na prvi pogled nima ne moči ne vpliva, zato se zdi, da je najšibkejša od treh vej oblasti. Edina »prednost« sodstva je, da se lahko razglasi za »neodvisnega« na piedestalu pravičnosti.
Seveda je vprašanje, koliko je v resnici »neodvisno«. In če ni, od koga je odvisno? Na tej točki pridemo do jedra problema. Med prehodom iz totalitarizma v deklarirano demokracijo Slovenija ni bila podvržena nobenemu postopku lustracije sodstva. Sodniki komunističnega sodstva, ki so razsojali po željah partije, so začeli razsojati v razmerah demokracije. Takih sodnikov je (fizično) sicer vse manj, toda v sodstvu je ostal pogojni refleks ugajanja krvnim in ideološkim naslednikom komunističnega režima. Slednje prepoznamo kot globoko državo, ki danes gospodari tudi v sodstvu. »Šibka veja« se v tej luči pokaže kot oblastniško najmočnejša: sodniki imajo moč, da s svojim razumevanjem prava omejijo ne samo drugi dve veji oblasti, ampak s političnimi procesi nagajajo ali preprečijo komurkoli, da bi na volitvah zmagal. Slovenija je to že doživela. In zato sodstvo ne uživa zaupanja javnosti.
