Piše: Aleksander Rant
V preteklosti, ko je bil svet manj varen, so tudi kristjani v imenu Boga zagrešili veliko gorja. Adolescenca krščanstva je prinesla mnoga dejanja kristjanov, ki niso imela ničesar skupnega z naukom Jezusa Kristusa. Bila so njegovo nasprotje.
A s časom je tudi človeštvo odraslo v razumevanju božanskega sporočila in v zemeljski nedosegljivosti le-tega. Kot v antični Grčiji modrost je tudi ljubezen do bližnjega in do samega sebe v krščanstvu cilj, h kateremu se moramo gnati vsak dan. Vsak dan moramo delati na tem, da odpuščamo, sebi in drugim, da molimo za druge, tudi tiste, ki jih nimamo radi, da prosimo za božjo pomoč, da rastemo v veri. In ta pot je težka – verjeli ali ne, je najlažja pot sovraštva. Najlažje je s prstom pokazati na drugega in reči: »On je sovražnik!« Težje je z nenasilnimi sredstvi, z molitvijo, s prepričevanjem doseči, da pride do dialoga, do razumevanja, do prepričevanja.
Takšno stanje danes vlada v večini zahodnega sveta. Kristjani smo bili dolgo časa skriti v svojih domovih in cerkvah. Nismo se izpostavljali. Biti kristjan je bila negativna stvar. Sploh v državah, ki so prisegale na sekularizem, glavne med temi komunistične države. Komunizem pa ni logična ideologija, je iracionalna ideologija, je bližje veri kot razumu. V komunizem veruješ ali pa mu nasprotuješ, vmesne različice ni. Ali veruješ, da smo vsi enaki, ali pa veš, da nismo. Ali veruješ, da država bolje skrbi zate, ali pa veš da sam bolje skrbiš zase. Ali veruješ v sovražnike ljudstva ali pa veš, da so to le tvoji sodržavljani z drugačnim prepričanjem. Torej, levičarstvo je religija, ker je v njene predpostavke treba verovati, saj vsi tuzemski dokazi kažejo, da ne deluje. In kot tako je bistveno bližje veri.
Problem komunizma in podobnih ideologij je tudi, da si pozitivne atribute izposoja od krščanstva. Ste se kdaj vprašali, zakaj levica kot leve vrednote prodaja bratstvo, solidarnost, skrb za uboge, boj za zapostavljene? Ker gre za univerzalno dobre vrednote. Kje so jih slišali? V evangelijih seveda. 2000 let pred Marxom je Kristus govoril o ljubezni do sočloveka, o uboštvu, o solidarnosti, o pomoči najšibkejšim. In komunisti so si te vrednote »sposodili«, jih pridigali ljudstvu, sami pa počeli prav nasprotno. Nič drugače ni danes.
Kdo je najbogatejši v Sloveniji? Levičarji. Kdo prejme največ javnega denarja? Levičarji. Kdo najbolj sovraži vse, ki se ne strinjajo z njimi? Levičarji. Kdo drugim odreka pravico do izražanja, verovanja in čustvovanja? Levičarji. Kdo delavcem odreka višje plače? Levičarji. Kdo odreka najšibkejšim, staršem, velikim družinam, mladim parom državno pomoč? Levičarji. Kdo se počuti ogroženega, ko je na javnem mediju 5 odstotkov pluralnosti poročanja? Levičarji. Kdo drugim odreka svetost zakona? Levičarji. Kdo spolno pohablja otroke v imenu ideologije? Levičarji. Kdo kliče k smrti nerojenih otrok, starejših, invalidov? Levičarji. Kdo uporablja ustrahovanje, institucionalni pritisk in nasilje za doseganje ciljev? Levičarji. Na drugi strani pa smo in moramo biti kristjani in dobri ljudje.
Krščanske organizacije naredijo največ dobrega po vsem svetu. Res pomagajo najrevnejšim. Krščanske organizacije tolažijo matere, ki obžalujejo splav. Krščanske organizacije skrbijo za družine, ki so na socialnem robu. Krščanske organizacije si po celem svetu prizadevajo končati krvave konflikte. Tudi v Sloveniji smo kristjani bili dolgo krotke ovčice, ki pa so se odločile, da ne bodo več tiho. Da bomo samo povedali, da smo tu. Da obstajamo, da molimo, da čutimo, da delamo za dobro. In odziv levičarjev? Praktično napoved vojne, klici po izkoreninjenju vsega drugačnega, po prepovedi zavzemanja za življenje otrok itd.
Za zaključek. Veste, zakaj se to dogaja? Ker jih je strah. Ljudi, ki lahko samo s silo druge »prepričajo« v svoj prav, je strah. Strah jih je moči prepričanja, strah jih je moči molitve, ker vedo, da deluje. Ker vedo, da Bog je. Ker naša ljubezen do boga prekaša njihovo ljubezen do denarja in oblasti. Ker ne gremo nikamor in ker se bomo, bolj kot bo svet nor, borili za svetost. Za svetost otrok, nedotakljivost nerojenih otrok, svetost zakona, svetost življenja. A ta boj ne bo lahek. Nikoli ni bil lahek. To nam je bilo sporočeno vnaprej. Naj končam z besedami Jezusa: »Če vas svet sovraži, vedite, da je mene sovražil pred vami. Če bi bili od sveta, bi svet ljubil, kar je njegovo; ker pa niste od sveta, ampak sem vas jaz odbral od sveta, vas svet sovraži. Če so preganjali mene, bodo preganjali tudi vas.«
