Prazniki naj bi bili narodno vezivo. V torek naj bi se vsi veselili ob dnevu državnosti. Ampak to se ni zgodilo. Nekaj procentov nekdanjih komunistov od osamosvojite naprej bojkotira največji slovenski praznik. Zaradi politične in kapitalske moči, ki jo še vedno imajo, pa si lahko privoščijo zelo neokusne ekscese.
Na prazničen večer so tako na prvem programu državne televizije, ki jo davkoplačevalci drago plačujemo, dosegli predvajanje partizanskega filma.
Prazniki naj bi bili narodno vezivo. V torek naj bi se vsi veselili ob dnevu državnosti. Ampak to se ni zgodilo. Nekaj procentov nekdanjih komunistov od osamosvojite naprej bojkotira največji slovenski praznik. Zaradi politične in kapitalske moči, ki jo še vedno imajo, pa si lahko privoščijo zelo neokusne ekscese.
Na prazničen večer so tako na prvem programu državne televizije, ki jo davkoplačevalci drago plačujemo, dosegli predvajanje partizanskega filma.
Partizanska vojska je ustoličila totalitarni režim
Še bolj neokusno uverturo v praznovanje osamosvojitve pa so si privoščili v velenjskem muzeju, kjer so odprli kotiček v spomin na Tonija Mrlaka, ki je v času najhujše vojne upravljal helikopter sovražne vojske in kot tak bil povsem legitimna tarča slovenskih teritorialcev, sestreljena nad Rožno Dolino. To je potrdilo tudi ljubljansko okrožno sodišče 22. septembra 2016. Ampak danes noben v naši vojni ubit teritorialec in policist ni deležen tolikšne pozornosti kot Mrlak, ki je bil v tistem trenutku vojak agresorske armade. Danes se govoril, da naj bi Mrlak načrtoval prestop v vrste slovenske vojske, vendar Anton Krkovič in teritorialci s podatkom o njegovi nameri in identiteti pilota helikopterja niso razpolagali. Slovenka oblast je kasneje zelo blago obravnavala Mrlaka in ga celo uvrstila med padle vojne za Slovenijo. Na kraju sestrelitve vsako leto z državniškimi častmi polagajo vence, podeljujejo plakete Tonija Mrlaka in organizirajo Mrlakov pohod.
Komunisti se norčujejo iz slovenske osamosvojitve
Podobno prijazno politiko kot v primeru Mrlaka je osamosvojitvena oblast izkazala tudi vsem nekdanjim komunistom. Ti niso bili podvrženi pravičnim kaznim za svoje zločine in so tudi po letu 1991 lahko participirali pri političnem odločanju. Te blage politike komunisti niso sprejeli s hvaležnostjo, ampak so v tem videli znak nasprotnikove slabotnosti, šibkosti in neumnosti. In ko so se ponovno utrdili na oblasti, so nekdanji komunisti počasi uzurpirali vse nekdanje politične fevde. Po letu 2000 pa so se začeli (s prekinitvijo v času Janševih vlad) norčevati iz slovenske osamosvojitve, vojne in padlih v vojni. In prav to počnejo tudi v tem trenutku.
Kotiček v muzeju bi si po mojem mnenju zaslužil en drug Anton. Ne Mrlak, ampak tisti, ki je 27. junija 1991 sestrelitev ukazal.
Vir: casnik.si
