Piše: Metod Berlec
V zadnjih dneh je slovensko politično sceno razburjal obisk misije Evropskega parlamenta za spremljanje spoštovanja demokracije, vladavine prava in temeljnih pravic (DRFMG), ki jo vodi nizozemska leva liberalka evropska poslanka Sophie in ‘t Veld (Renew).
Skupina, ki deluje pod okriljem parlamentarnega odbora za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve (Libe), je od srede v Sloveniji preverjala stanje na področju pravne države, svobode medijev in boja proti korupciji. V njej je sodelovalo sedem poslancev iz odbora Libe, po eden iz vsake politične skupine (med njimi tudi Romana Tomc / EPP) in poslanec iz odbora za proračunski nadzor.
In ‘t Veldova je danes (v petek) na novinarski konferenci v Ljubljani predstavila nekatere ključne ugotovitve, o katerih bo sicer sedaj pripravila še poročilo. Izpostavila je, da javne institucije v Sloveniji delujejo dobro. Med težavami pa je izpostavila zlasti ton javne razprave, pozvala pa je tudi k obnovi financiranja STA in imenovanju evropskih delegiranih tožilcev.
V bistvu so bile njene ocene o stanju v Sloveniji precej zadržane. Verjetno so bili nad njenimi besedami razočarani v naših levih opozicijskih strankah (SD, LMŠ, Levica in SAB), ki Slovenijo dnevno neupravičeno blatijo v Bruslju, saj so verjetno pričakovali ostro obsodbo slovenske vlade, ki jo vodi Janez Janša. Dobili pa so ugotovitev ‘t Veldove, da je Slovenija normalna evropska država, ki je močno politično razdeljena, polarizirana.
Seveda je povedala tudi nekaj kritik, a te so bile bolj, ali manj pričakovane. Nekako se zdi, da je ob obisku Slovenije ugotovila, da se je v veliki meri pustila politično »nategniti« svojim levim prišepetovalcem iz Slovenije.
No, čeprav je bila precej enostransko informirana tudi med obiskom, saj se je srečala predvsem z levimi sogovorniki iz naših logov, a hkrati tudi nekaterimi, ki so ji in njenim spremljevalcem nalili čistega vina.
No, zaradi tega je tudi evropska poslanka iz Slovenije Romana Tomc, ki je bila tudi članice te misije (kot predstavnica Evropske ljudske stranke) na twitterju izpostavila, da institucije v Sloveniji delujejo dobro in da se s takšnimi ali podobnimi težavami, ki smo jim priča v Sloveniji, soočajo v vseh državah Evropske unije.
Hkrati pa je izrazila dvom, da gre pri misiji za iskreno željo ugotavljanja resničnega stanja vladavine prava in medijev v Sloveniji. Po njeno namreč ne bi bilo dobro, da bi bila misija le eden od korakov pri scenariju priprave resolucije proti Republiki Sloveniji v Evropskem parlamentu, zato je izrazila upanje, da bo končno poročilo pošteno in uravnoteženo.
Ob tem je jasno, da je trenutno največji problem Evropske unije ta, da imajo institucije EU dvojna merila, »dvojne vatle« v primeru »starih« in »novih« držav članic. Na to je nedavno v intervjuju za Sobotno prilogo Dela opozoril raziskovalec z Inštituta za mednarodna odnose v Pragi (v času češke socialdemokratske vlade Bohuslava Sobotke prvi namestnik zunanjega ministra in do nedavnega češki veleposlanik v Franciji) dr. Petr Drulák.
Na vprašanje novinarke Dela Saše Vidmajer, kako gleda na »evropsko politiko do vzhoda glede vladavine prava«, je namreč jasno in kritično odgovoril:
»Ne maram dvojnih standardov, ki se nanašajo na srednjo Evropo. V Evropi je ena država s političnimi zaporniki, in to nista Madžarska in Poljska, temveč Španija. Zaradi organizacije referenduma so jim sodili na podlagi protiteroristične zakonodaje, dobili so dvajsetletno kazen.
Predstavljate si, da bi se kaj takega, kot se dogaja v Španiji, zgodilo na Madžarskem ali Poljskem. Komisija ne reče nič in zame je to glavna tema. Če bi evropska komisija rekla, da ne gre za kršitev evropske zakonodaje in torej ne more nič, bi to spoštoval, saj ne morejo skrbeti za vse.
A v srednji Evropi se vmešavajo v vse možne zadeve, komisija izpostavlja vprašanje evropskih vrednot, v okviru teh je mogoče razumeti tako rekoč vse, vse je postalo stvar evropskih vrednot; komisija daje izjave o medijih na Madžarskem, ustavnem sodišču na Poljskem itn. Toda o tem morajo odločati tamkajšnji volivci, tamkajšnje demokracije so dovolj močne, da bodo poskrbele za to.
Te stvari sem opazoval v Franciji, ampak Francozi so spretnejši pri vmešavanju v sodstvo, zato jih nihče ne kritizira. Ko gre za zahodne države, so institucije nedotakljive, nove demokracije pa so pod velikanskim drobnogledom.
Ne maram vmešavanja komisije, mislim, da ima veliko drugih nalog: usklajevanje nacionalnih strategij proti covidu, iskanje skupnega glasu vizavi Rusiji in Kitajski, nadalje varnostna vprašanja. To bi morale biti glavne teme bruseljskih institucij in ne stališča o poljskem sodišču.«
Skratka, to je trenutno glavni problem Evropske unije, da imajo njene glavne institucije na čelu z Evropsko komisijo dvojna merila do držav članic.
In na to je nedavno v intervjuju za Euronews opozoril tudi predsednik slovenske vlade in predsednik Sveta EU Janez Janša, ki je dejal, da Evropska komisija s svojimi prizadevanji, da bi zagotovila spoštovanje temeljnih vrednot EU držav članic, sama bliža kršitvi vladavine prava.
»Imamo listino ZN o človekovih pravicah. Imamo evropsko listino o človekovih pravicah, a v jeziku politike, še posebej Evropskega parlamenta, lahko na ta seznam vsak doda, kar si pač želi. Zato je to politično zlorabljen izraz in uporabljen za politične spopade.«
»Evropski parlament je politično telo. To je prostor za politične razprave in za politične konflikte. Toda z Evropsko komisijo in Evropskim svetom je drugače. Glede na Pogodbo bi morala Evropska komisija ostati izven polja političnih bitk, kar je veljalo v času, ko je komisijo vodil Juncker.«
»Po tem se je to spremenilo,« je za Euronews poudaril predsednik vlade Janša. In še jasno ter pomenljivo dodal: »Mislim, da je to blizu kršitve vladavine prava, kajti Komisija bi morala biti pošten posrednik.«
Nedvomno se je možno s tem stališčem strinjati, saj je Evropska unija zveza držav in ne federacija. Janša pa je v Sloveniji in Evropi eden redkih politikov, ki ima politično ter državniško hrbtenico in zna stvari prikazati takšne kot so. Brez olepševanja. Z jasnimi besedami.
Lizunskih in impotentnih politikov, ki se samo klanjajo Bruslju imamo tako v Sloveniji, kot Evropi dovolj. Na pretek!
Prav je, da imamo tudi politike, ki znajo reči »bobu bob« in se ne klanjajo bruseljski eliti, ki živi v svojem »bruseljskem mehurčku« ter je v veliki meri že zgubila stik z realnostjo.
Zato tudi pretirava z določenimi postmodernističnimi temami, od katerih pa ljudje nimajo nič. Morda samo to, da smo v zadnjem času priča skokovitemu naraščanju cen energentov. »Zeleni prehod« že daje konkreten rezultate, če smo malo cinični.
Zato se ob koncu lahko v precejšnji meri strinjamo s češkim strokovnjakom dr. Drulákom, ki je razočaran nad stanjem duha v Evropski uniji. In trenutno ne vidi nikogar, ki bi znal voditi evropsko smer.
No, mi pa lahko samo dodamo, da pravo evropsko pot vodi prav Janša, ki je bil decembra 2007 v imenu Republike Slovenije podpisnik Lizbonske pogodbe na katero pa bi nekateri danes najraje kar pozabili.
In se zaveda, da dvojna merila niso rešitev, ampak del problema!
Da so »dvojni vatli« pot v pogubo …
Metod Berlec je namestnik glavnega in odgovornega urednika Demokracije, pred tem je bil šestnajst let urednik Demokracije.
