Piše: dr. Matevž Tomšič
Mračne sile so na pohodu v naši deželi. Obeta se celo, da se bodo z morebitno zmago Anžeta Logarja v drugem krogu predsedniških volitev znova povzpele na oblast. In potem se bo vrnila »strahovlada« iz časa zadnjih dveh let Janševe vladavine. Vsaj tako je mogoče razumeti predsednika vlade Roberta Goloba. In prepričani smo lahko, da bodo to stališče skozi celotno nadaljevanje predsedniške kampanje ponavljali njegovi politični pribočniki in številne medijske »ptice oponašalke«.
Označevanje političnih nasprotnikov z »mračnimi silami« ni nikakršen premierjev zdrs in tudi ne napaka. To je integralni del njegovega diskurza, ki zelo spominja na to, kar lahko slišimo iz kremeljskega propagandnega aparata. Le-ta na podoben način demonizira tako notranje kot zunanje sovražnike, pa naj gre za domače oponente, Ukrajince, Evropejce, Američane, Zahod kot celoto. Vse te ruski diktator Putin in njegovi lakaji prikazujejo kot malodane »utelešenje zla«. Oni (in ne parazitska vladajoča elita) so tisti, ki so krivi za to, da »mati Rusija« nima takšne veljave, kot bi jo morala imeti; da njeni ljudje ne živijo tako dobro, kot bi morali. Zato je treba zatreti domačo opozicijo, zavojevati neubogljive sosede, groziti svetu z jedrskim uničenjem.
Naši podalpski putinisti seveda nimajo takšnih resursov na razpolago, kot jih ima kremeljski vladar. Na srečo je Slovenija članica Evropske unije, zato si lokalni oblastniki vendarle ne morejo privoščiti čisto vsega. Lahko pa nadlegujejo tiste redke medije – kot je denimo ta, ki ga berete – , ki kritično poročajo o vladi, največji vladni stranki in njenem voditelju; kar počne Golobova medijska politkomisarka Mojca Šetinc Pašek s svojo inkvizitorsko parlamentarno preiskovalno komisijo. Lahko izvajajo kadrovske čistke na vseh položajih, do katerih sežejo vladne lovke (to se dogaja z intenzivnostjo, kakršni še nismo bili priča v samostojni Sloveniji). Lahko tudi ukinjajo ustanove, ki jih kadrovsko ne obvladujejo in niso na njihovi ideološki liniji. Slednje se je zgodilo z Muzejem slovenske osamosvojitve. Osamosvojitev je pri vladajočih tako ali tako precej nizko na seznamu vrednot, omenjeni muzej pa bi utegnil preveliko pozornost namenjati »napačnim« posameznikom in njihovim idejam.
Še posebej zaskrbljiva je izjava predsednika vlade, da »ne bomo dovolili, da se kandidat SDS zavihti v predsedniško palačo’«. Halo, prosim? Mar ne bodo o tem odločili volivci? Kaj če bodo ti vseeno večinsko podprli Logarja? Ali lahko pričakujemo razveljavitev volitev? Morda pa bodo že prej kaj inscenirali in s tem spreobrnili volilni izid. Takšne »svobode« nas je lahko resnično strah.
Tisti, ki na Slovenskem dejansko uteleša »mračne sile« v smislu reliktov nedemokratične preteklosti, ko se je ljudem sistematično omejevala svoboda, je Robert Golob skupaj s svojo kamarilo. Ne gre samo za to, da nima morale in manir, da je v svoji neznosni aroganci in nastopaštvu strašansko plehek, da so njegove izjave in nastopi ceneni in intelektualno plitvi. Ne gre samo za to, da so obnaša kot tipičen potomec rdeče oligarhije, ki misli, da mora biti vedno vse tako, ko on hoče; če pa kdaj ni, začne kot razvajen otrok kričati in zganjati histerijo. Glavni problem je, da je v svojem bistvu avtokrat z načinom razmišljanja, ki je bil značilen za partijce v nekdanjem režimu. Ne priznava pluralizma, ne priznava legitimnosti tistim, ki razmišljajo drugače od njega. Kot takšen predstavlja grožnjo odprti in demokratični družbi. Javno razglaša, da prinaša ljudem svobodo, a dejansko teži k uvedbi novega enoumja, ko bo vse pod kontrolo »naših«, se pravi tistih, ki se imajo za napredne in prosvetljene, vsak kritičen glas pa bo utišan.
