Piše: dr. Matevž Tomšič
Oddaja Intervju je že večkrat močno razburkala socialno občutljivi del slovenske javnosti. Običajno se je to zgodilo, ko je Jože Možina gostil kakšnega »moralno-politično neprimernega« zgodovinarja, publicista ali političnega komentatorja. Tokrat je za vznemirjenje poskrbel pogovor Vide Petrovčič z računalniškim strokovnjakom Matjažem Gamsom. Osrednja tema pogovora, tj. uporaba umetne inteligence in izzivi, ki jih le-ta prinaša, naj bi bila relativno nevtralna. Vendar je debata v določenem trenutku zašla v vode, ki jih nekateri smatrajo za prepovedane.
Deklarirani razlog za vihar, ki je nastal v medijih in na družbenih omrežjih, je bila precej neposrečena izjava Gamsa o tem, da naj bi tudi Adolf Hitler imel dobre namene, ki pa so privedli do katastrofalnih posledic. Pri tem je šlo za namig na Hitlerjevo lastno percepcijo, a je bilo to dovolj, da se je vsul plaz očitkov o »opravičevanju nacizma«.
Pri tej medijsko-spletni gonji so vodilno vlogo igrali nekateri predstavniki oblasti – na čelu z ministrico za kulturo Asto Vrečko, ki je od inkriminiranega znanstvenika zahtevala, naj se opraviči za svoje besede, ki da so »obsojanja vredne, nedopustne in zavržne«. Gre za prvovrstno hinavščino. Političarka, ki javno časti komunizem (spomnimo se njenega romanja na Čebine), nima prav nobene moralne pravice od kogarkoli zahtevati kakršnegakoli opravičila. Če želi obračunati s poveličevanjem totalitarizma, naj začne pri sebi.
Ob tem pa je jasno, da se medijski pogrom, ki ga je levičarska inkvizicija sprožila zoper Matjaža Gamsa, ni zgodil zaradi njegove izjave o Hitlerju, ampak zaradi njegovega negativnega stališča do Georgea Sorosa. Ta milijarder je namreč zaradi svojih družbenopolitičnih aktivnosti, predvsem promoviranja multikulturalizma, politike odprtih meja in migracij, eden od glavnih ljubljencev zahodne in s tem tudi slovenske levice. Zato so tisti, ki kritizirajo Sorosevo početje, hitro deležni reakcij v smislu obtožb o nazadnjaštvu, rasizmu ali celo antisemitizmu.
Je pa trditev o Hitlerjevih dobrih namenih tako vznemirila levičarje tudi zaradi tega, ker sami radi opravičujejo zločine z nekakšnimi višjimi smotri. V tem primeru je govor o komunističnih zločinih. Trdijo namreč, da le-teh ni mogoče enačiti z zločini, ki so jih zagrešili nacisti ali fašisti, saj naj bi bili storjeni »z dobrimi nameni«. V imenu neke »višje« ideje. Tako je denimo Goran Forbici, ki so ga ustoličili na čelu »depolitiziranega« upravljavskega telesa javne radiotelevizije, nedavno razkladal, kako da je nasilje pri komunizmu nekaj zunanjega, medtem ko je pri nacizmu in fašizmu del njunega bistva. Pri tem gre za notorično potvarjanje zgodovinskih dejstev. Nikoli namreč ni obstajal kakšen komunistični režim, ki ne bi vladal z represijo in zatiranjem, ki ne bi sistematično teptal pravic in dostojanstva ljudi. Po številu žrtev, ki jih je povzročil, komunizem prekaša vse druge zločinske sisteme.
Bo pa zato, da ne bi več prihajalo do razburjanja javnosti, poskrbel strateški svet za preprečevanje sovražnega govora pod vodstvom Nike Kovač. Tako naj bi se po novem kazensko preganjalo »povzročitev vznemirjanja ali zgražanja v javnosti«. Ob popolni ohlapnosti samega koncepta sovražnega govora bo to pomenilo, da bo lahko sankcioniran malodane vsakdo, ki bo koga užalil. A v praksi bodo tega deležni tisti, ki bodo s svojimi besedami moteči za varuhe idejno-politične pravovernosti. Dovolj bo, da bo nekdo vznemiril kakšno od progresivnih »snežink«, pa bo izpostavljen nevarnosti kazenskega pregona. Vemo namreč, kako hitro se vznemiri in kako ogroženo se počuti predsednica omenjenega organa. Pa tudi človeka, ki jo je imenoval, se pravi predsednika vlade Roberta Goloba, neprijetna vprašanja in kritični komentarji močno vznemirjajo. Zato je treba utišati vse, ki motijo idilo enako mislečih.
