Piše: dr. Dimitrij Rupel
V teh dneh izbiramo primeren naslov (geslo, slogan) za slovensko sodelovanje na Frankfurtskem knjižnem sejmu leta 2023. V pogovorih in v dopisih se pojavlja nekaj idej, vendar odločitve še ni. Ime naše države – po prepričanju in izboru strokovnjakov za reklame – vsebuje LOVE, torej ljubezen, vendar v angleškem prevodu, kar pomeni, da je ljubezensko sporočilo namenjeno tistim, ki govorijo angleško, teh pa ni malo niti v Sloveniji, torej ima “ekstrakt” LOVE neki splošni učinek. Ali ljubezen sporoča bistvo Slovenije, ni popolnoma zanesljivo, vendar sporočilo – glede na splošno veljavo ljubezni – najbrž ni škodljivo. Spornejši je angleški stavek I FEEL SLOVENIA, ki ga je – kot me je nekoč opozorila kolegica z ameriškimi izkušnjami – mogoče prevesti v “otipavam Slovenijo”. Ampak nekaj navedenih promocijskih elementov je že uveljavljenih in jih nima smisla problematizirati ali zavračati. Znani slovenski strokovnjak za odnose z javnostmi je predlagal geslo, ki je v sorodu z ljubeznijo in je citat iz pesmi Ivana Minattija: Nekoga moraš imeti rad. Znani zgodovinar, ki je hkrati skrbnik slovenskega nastopa v Frankfurtu, je predlagal, naj bi Slovenijo predstavili s podobo oz. v obliki satovja, torej bivališča oz. delovišča marljivih (slovenskih) čebel, kar me je spomnilo tudi na neki davni dialog s pesnikom Tonetom Pavčkom. Nekega spokojnega poletnega večera sva ga z ženo srečala na sprehodu po piranskih solinah, in na vprašanje, kaj počne, je odgovoril, da podobno kot čebele “nabira med”.
Pesniki in kulturni organizatorji, ki so v preteklih dveh, treh letih prvič iskali primerno geslo za Frankfurt, so našli naslov pesmi Edvarda Kocbeka Sosed na oblaku in mu dodali zaimek “moj”, da je nastal Moj sosed na oblaku. Te najdbe ni preprosto razložiti, vendar naj bi šlo tudi za danes vse bolj popularni oblak/cloud, kjer shranjujemo svoje računalniške dokumente, recimo rokopise.
Problem je v tem, da takšna uporaba ne bi imela neposredne zveze s pesnikom, čigar oblak nastopa v naslednjem (pesniško učinkovitem) kontekstu: …
sosed iz trinajstega nadstropja stopi
popoldne na oblak in se sprehodi,
nadzoruje svet, vse v najlepšem redu,
tako rad opazuje vrtičkarje
in jih kar naprej zamenjuje s pisatelji. 1
Bralec gesla Moj sosed na oblaku se bo nemara vprašal, kdo je ta sosed in kaj pomeni, da živi na oblaku (ali v oblakih)? Druge države, ki so bile v preteklih letih “častne gostje” na Frankfurtskem sejmu, so svoje slogane praviloma oblikovale okrog narodnih značilnosti in po možnosti uporabile tudi svoje državno ime. Tu je seveda veliko možnosti. Na misel pride podatek, da je Slovenija – v primerjavi z Nemčijo pa tudi sicer – mlada, nova država, vendar država s tisočletno kulturo. Še bolj gl. Edvard Kocbek, Zbrano delo, Tretja knjiga, Maribor 2006, str. 13. 1 Dimitrij Rupel 2 Bistvo Slovenije zanimiv je podatek, da je ena prvih pobud za slovensko državnost povezana z Društvom slovenskih pisateljev, katerega člani so (skupaj z nekaterimi pravniki, sociologi in filozofi) napisali prvi osnutek ustave, imenovane Pisateljska ustava.
V pogovorih o slovenskih značilnostih se je večkrat pojavila ugotovitev, da sta posebej zanimiva njen jezik in slovnica, ki vsebujeta dvojino in potemtakem skrbita za upoštevanje ljudi, ki živijo v parih; ljudi v dialogu, sodelovanju, komunikaciji, navsezadnje tudi v medsebojnem razumevanju, pomoči, ljubezni. V dvojini – med avtorjem in bralcem – se dogaja tudi tisti proces, ki je najvažnejši za knjige in književnost, namreč branje. Znana slovenska avtorica in likovna umetnica Lila Prap pravi: Če ne bomo brali, bo volk pojedel Rdečo kapico.
Spletni portal Leemeta pa govori o “pozabljenem čudežu slovenskega jezika”:
Okrog dvojine je mogoče ustvariti veliko privlačnih in pomembnih gesel. Pri tem moramo biti pozorni na temeljno “konstruktivno”, “afirmativno” funkcijo gesla. V zvezi z dvojino in dvojico je namreč mogoče najti tudi kopico negativnih asociacij: dvoumnost, dvojnik, razdvojenost, dvoreznost, dvoboj, dvojna merila, dvoličnost, med dvema stoloma, nekaj videti dvojno itn. Po drugi strani bi se morali izogibati banalnostim, kot so npr. dialog, dvoživka, dvojček…
Dvojina bi pač morala nastopati v zvezi z jezikom in književnostjo. V slovenščini sta dvojini (=povezavi med dvema osebama, dejanjema, predmetoma…) posvečena posluh in skrb, ki ju drugi jeziki ne poznajo. Dvojina upošteva povezovanje oz. življenje v dvoje. Slovenščina upošteva dvojino, dve plati, dve strani, dve/obe stališči… Dvojina pomeni, da se ne zadovoljimo samo z enim stališčem in da se ne izgubimo v množici/vrvežu stališč. Na neki način gre za vmesni položaj med posameznikom in množico. Slovenščina posluša obe strani!
Dr. Dimitrij Rupel je sociolog, politik, diplomat, pisatelj, dramatik, urednik, publicist ter nekdanji zunanji minister.
