15.5 C
Ljubljana
ponedeljek, 6 maja, 2024

Geopolitične dinamike v Jemnu in širši regiji

Piše: Andrej Vastl

V zadnjih tednih smo bili priča eskalaciji napetosti v Jemnu, kjer je gibanje Ansarallah, bolj znano kot Houti, izvedlo več napadov na trgovske ladje v Rdečem morju in celo na plovilo ameriške mornarice. Takšno dogajanje je del kompleksne mreže regionalnih konfliktov, ki vključujejo Iran, Združene države, Savdsko Arabijo, Izrael in druge akterje v regiji.

Kdo sploh so Houti?

Houtijsko gibanje, znano tudi kot Ansarallah ali »Podporniki Boga«, predstavlja eno stran jemenske državljanske vojne, ki že skoraj desetletje pustoši po državi. Nastalo je v 90. letih, ko je vodja Hussein Al-Houthi ustanovil gibanje »Verujoča mladina« kot versko obuditev za pod sekto šiitskega islama, imenovanega Zaidizem. Zaiditi so stoletja vladali Jemnu, vendar so bili v obdobju sončne vlade, ki je prišla na oblast po državljanski vojni leta 1962, potisnjeni na rob. Gibanje Al-Houthi je bilo ustanovljeno z namenom, da predstavlja Zaidite in se upira radikalnemu sunizmu, zlasti wahabitskim idejam iz Saudske Arabije. Njegovi najbližji privrženci so postali znani kot Houti. Jemenska državljanska vojna je izbruhnila leta 2014, ko so sile Houtov zasedle prestolnico Sanaa, strmoglavile mednarodno priznano in s strani Saudske Arabije podprto vlado ter tako sprožile državljansko vojno. Konflikt se je razširil v vojno leta 2015, ko je koalicija pod vodstvom Saudske Arabije posredovala v poskusu, da bi porazila Houte. Osem let kasneje koaliciji ni uspelo izgnati Houte, ki še vedno obvladujejo velik del Jemna, čeprav je bila podpisana sporazumna pogodba o prekinitvi ognja leta 2022.

Houti trdijo, da so njihovi napadi le odziv na vojaški spopad Izraela v Gazi, vendar lahko iz dogajanja v širši regiji rečemo, da je njihov resnični cilj uveljavitev moči in prevlada v Jemnu. Ne smemo pa pozabiti na Iran, ki igra ključno vlogo pri podpori Houtov, tako finančno, logistično, kot tudi s samim usposabljanjem Houtskih enot. Iranski interesi niso omejeni le na Jemen, ampak segajo tudi v projiciranje moči v strateških vodah Rdečega morja, ki predstavljajo pomemben del svetovne trgovine in trgovinskega geopolitičnega dogajanja.

ZDA in globalni konflikti

Napadi na cilje v Jemnu s strani ZDA in njenih zaveznikov kažejo na stopnjevanje konflikta. Vendar pa se postavlja vprašanje, ali je za temi dejanji še kaj drugega kot zgolj zaščita ekonomsko strateških ladijskih poti. V ozadju se zagotovo skrivajo ekonomski interesi in strateške motivacije, zlasti v povezavi z globalnim energetskim trgom in cenami nafte.

Poleg tega se konflikt razširja na več fronte, pri čemer ZDA zdaj vodijo vojno tako proti Houtom v Jemnu kot tudi proti Hamasu na območju Gaze. Prav tako lahko rečemo, da so ZDA prisotne tudi v ukrajinsko-ruskem konfliktu. Vpletenost Izraela, njegov jedrski program in regionalne ambicije lahko povzročijo širjenje konflikta na več držav in ozemelj, vključno z Libanonom, kjer ima sedež Hezbolah. Izraelsko vodenje vojne na več frontah postavlja ZDA v kompleksen položaj, kjer morajo uravnotežiti svoje zaveze z Izraelom in regionalno stabilnost.

Ameriško vojaško poveljstvo je uspešno zaseglo pošiljko orožja, namenjeno houtskim upornikom v Jemnu, za dobavo najverjetneje stoji Iran. Zasežena pošiljka namreč vključuje elemente pogonov, elemente za vodenje in bojne glave za balistične rakete srednjega dosega, protiladijske manevrske rakete ter ostale komponente povezane za zračno obrambo. Dogodek odraža vidno nenehno vpletenost Irana v regionalne konflikte in podporo uporniškim skupinam, kar zagotovo lahko sproža zaskrbljenost zaradi destabilizacije območja. Kaj pa odraža zaseg orožja? Odraža namreč prisotnost in pomembnost vloge ZDA pri vzdrževanju ravnotežja moči v regiji ter prizadevanje za omejitev iranskega vpliva, kar pa ob nepremišljenih strateških odločitvah zagotovo lahko vodi do nadaljnje eskalacije in širjenje napetosti ter konfliktov na ostale države regije.

Vohunski Center

Iranska islamska revolucionarna garda je nedavno izvedla zračni napad na izraelski “vohunski center” v iraški regiji Kurdistan. Teheran trdi namreč, da je Mossad kot izraelska vohunska agencija objekt uporabljala za »načrtovanje vohunskih operacij in terorističnih napadov« po vsej regiji, zlasti v Iranu. Napad predstavlja še dodatno eskalacijo napetosti v regiji, saj se sile spopadajo tako že s kompleksnimi geopolitičnimi izzivi. Irak je na iransko obtožnico odgovoril s pozivom k spoštovanju njegove suverenosti, napad pa opisal kot kršitev, prav tako pa se je Irak zavzel k ohranjanju stabilnosti  svojega ozemlja.

Eskalacija konfliktov in možni razpleti

V bližnji prihodnosti se lahko odpre »nova fronta« v Libanonu, ki bi lahko še dodatno razširila konflikt. Iran, ki stoji za gibanjem Ansarallah, ki podpira Hezbolah, ima ključno vlogo v teh dogodkih, kar lahko vodi do širše regionalne destabilizacije.

Gibanje Ansarallah oz. Houti v Jemnu je del širše slike političnih, verskih in geopolitičnih dinamik v celotni regiji. Njihova zgodovina, povezava z Iranom in regionalna vplivnost so ključni elementi, ki oblikujejo nadaljnje konflikte. Vendar pa se morajo mednarodne sile, vključno z ZDA, zavedati kompleksnosti situacije in upoštevati možne posledice svojih dejanj na regionalno stabilnost in svetovno gospodarstvo.

Enako pomembno vlogo igrajo tudi druge organizacije, kot je Hezbolah v Libanonu, in politično-vojaška organizacija POLISARIO Front v Zahodni Sahari. Razumevanje njihove vloge in povezav s širšimi regionalnimi konflikti je ključno za celovito analizo geopolitičnih izzivov, ki jih prinaša ta del sveta.

V zaključku naj omenim, da se mora mednarodna skupnost osredotočiti na diplomatske rešitve, ki bodo omogočile stabilizacijo regije, prav tako pa ne smemo pozabiti letošnjih volitev v ZDA, ki lahko bistveno vplivajo na razplete v regijah Irana, Iraka, Izraela, Palestine, Libanona, Libije, Sirije in Jemna. Dialog med vpletenimi akterji je ključen, saj vojaški odzivi lahko le še poglobijo konflikte. Zmernost, preglednost in sodelovanje so ključni elementi, ki lahko pripomorejo k rešitvi kompleksnih izzivov, s katerimi se sooča Bližnji vzhod, in po navedbi določenih analitikov po svetu lahko vodi v kompleksne vojaške spopade svetovnega formata.

PODPRITE DEMOKRACIJO!

Drage bralke, dragi bralci, donirajte Demokraciji in podprite pluralnost slovenskega medijskega prostora!

Sorodne vsebine