Piše: dr. Metod Berlec
Če smo po evropskih volitvah mislili, kako močno se bo spremenila politika Evropske unije, smo bili že prejšnji teden kar pošteno razočarani, čeprav je sestava Evropskega parlamenta (EP) po novem bolj uravnotežena. V bistvu v korist desne sredine oziroma desnice, kot ugotavljamo na naslednjih straneh naše revije.
Že res, da so evropski poslanci na ustanovnem zasedanju EP prejšnji torek vnovič izvolili Roberto Metsola (EPP/ELS) za predsednico EP, a so dva dni kasneje za predsednico Evropske komisije (EK) znova podprli Ursulo von der Leyen. Čeprav slednja prihaja prav tako iz desnosredinske Evropske ljudske stranke (ELS), je v iztekajočem se mandatu vodila EK močno pod vplivom levih politik; od t. i. zelenega prehoda, neustrezne migrantske politike, uvajanja progresivnih (levih) politik, dvojnih meril v primeru vladavine prava do obračunavanja z državami, kjer so bile na oblasti izrazito desne vlade. Zato niti ni presenečenje, da so jo pred izvolitvijo javno podprle Evropska ljudska stranka (EPP), socialisti in demokrati (S & D), liberalci (Renew) in Zeleni.
Von der Leynova je pred glasovanjem pompozno predstavila svoje načrte in vizijo za prihodnje petletno obdobje. Zavzela se je za stvari, s katerimi se je mogoče strinjati (vzpostavitev »prave obrambne Evropske unije«), a tudi za nekatere, ki dajejo slutiti, da bo nadaljevala po starih tirnicah. Kot prvo prednostno nalogo je izpostavila okrepitev konkurenčnosti evropskega gospodarstva in napovedala pripravo dogovora za čisto industrijo v prvih stotih dneh novega mandata. V smernicah svojega programa je izpostavila tudi učinkovito varovanje zunanjih meja, napovedala potrojitev osebja Evropske agencije za mejno in obalno stražo (Frontex) ter podvojitev osebja Evropskega policijskega urada (Europol). Med ključnimi prioritetami za prihodnji mandat je navedla še socialno pravičnost, kot najpomembnejšo pa je izpostavila okrepitev evropske demokracije. Pri tem se postavlja vprašanje, kaj si pod tem predstavlja, saj ima očitno več simpatij do levih politik kot desnih, domoljubnih, ki jih označuje za skrajne. Von der Leynovo zdaj čaka oblikovanje komisarske ekipe, pri čemer si bo prizadevala, da bo ta »znova spolno uravnotežena«. V prihodnjih tednih bo voditelje držav članic pozvala, naj ji posredujejo imena kandidatov in kandidatk za položaj v EK. Sredi avgusta bo nato začela pogovore s komisarskimi kandidati, zatem pa jim bo razdelila področja, za katera bodo pristojni. Predvidoma oktobra oziroma novembra bodo sledila zaslišanja in potrjevanje kandidatov na pristojnih odborih EP, ki lahko katerega ali več kandidatov tudi zavrnejo. Nova EK bi lahko po potrditvi v EP mandat nastopila proti koncu leta.
Na to dogajanje se je v soboto na srečanju odborov SDS v Bovcu odzval tudi predsednik te stranke Janez Janša. Izrazil je nezadovoljstvo z delom Golobove vlade, a hkrati zadovoljstvo z doseženim na evropskih volitvah, saj je SDS osvojila »več mandatov kot celotna vladna koalicija skupaj«. Ta rezultat je »pomembnejši za Slovenijo kot za razmerja sil v Evropi«. »Izvolili smo štiri poslanke in poslance od skupno 720, kar je le kapljica v morje. Če je kdo pričakoval, da bo ta naša zmaga v Sloveniji spremenila celotno Evropo, se je motil,« je zatrdil prvak SDS in dodal, da je desna sredina v Sloveniji dosegla najboljši rezultat v Evropi. Če bi bil podoben rezultat vsaj v večini največjih evropskih držav, pred dnevi ne bi dobili ponovitve mandata Ursule von der Leyen. Čeprav so bili pod njenim okriljem v preteklem mandatu EK sprejeti tudi nekateri dobri ukrepi, pa je kljub temu presodil, da je Evropa šla v napačno smer. Zato strankini evropski poslanci von der Leynove niso podprli. Tako za Slovenijo kot tudi Evropo bodo po Janševem mnenju zelo pomemben naslednji korak parlamentarne volitve. »Drugačna vlada v Sloveniji po prihodnjih volitvah v državni zbor lahko bistveno bolj vpliva na razmere v Evropi kot pa volitve v EP.«
Seveda je imel Janša v mislih Evropski svet in Svet Evropske unije, organa, v katerih se sprejemajo ključne odločitve znotraj EU. Še posebej v Evropskem svetu, ki je najvišje politično telo Evropske unije, ki ga sestavljajo predsedniki držav ali vlad članic EU ter predsednik EK. In če bi v Sloveniji dobili desnosredinsko vlado, bi lahko konkretno vplivali na politično smer EK in s tem tudi EU. To je pomembno še posebej sedaj, ko živimo v svetu, ki je na robu 3. svetovne vojne, da nas v najvišjih organih EU zastopajo kompetentni ljudje in ne amaterji.
