Piše: Dr. Vinko Gorenak
Za začetek naj omenim, da so me klicali nekateri bralci in me opozorili, da ne smem več kritizirati ljudi v »Golobnjaku«, saj da so po poplavah drugi časi, ko se Golob in Janša razumeta. Njihovega nasveta ne bom upošteval, še naprej bom pisal o dejstvih, bralci in uredniki pa boste presodili kako in kaj. Nadaljujmo z dosežki »Golobnjaka«.
Za začetek nekaj citatov iz »Programa za delo koalicije 2022–2026«, programa »Golobnjaka« torej. Takole so zapisali: »Odločbe Ustavnega sodišča morajo biti uresničene v najkrajšem možnem roku in ne glede na to, ali se z vsebino ustavne odločbe strinjamo ali ne … Želimo, da predsednik republike prevzame imenovanje sodnikov na predlog sodnega sveta … Sistematično vključevati civilno družbo v procese odločanja …«
V nadaljevanju analizirajmo dosežke »Golobnjaka« na tem področju. Kar zadeva uresničevanje ustavnih odločb, lahko to preverimo kar v »Poročilu o delu Ustavnega sodišča RS za leto 2022«. Tam so zapisali takole: »Ustavno sodišče je v svojih odločbah že večkrat opozorilo, da gre za hudo kršitev načel pravne države in delitve oblasti, če se pristojni normodajalec v roku ne odzove na odločbo Ustavnega sodišča. Ob koncu leta 2022 ostaja nespoštovanih kar osemindvajset odločb Ustavnega sodišča, od katerih se jih šestindvajset nanaša na zakonske določbe, dve pa na predpisa lokalne skupnosti. V primerjavi s prejšnjimi leti se je stanje glede spoštovanja odločb Ustavnega sodišča še poslabšalo, saj je bilo konec leta 2021 nespoštovanih triindvajset, konec leta 2020 pa osemnajst odločb.«
To, kar so zapisali v »Golobnjaku«, ostaja torej navadno leporečenje in mrtva črka na papirju. Ne morem trditi, da je bila tretja Janševa vlada na tem področju posebej uspešna, toda ob 38 glasovih, ki jih je imela od potrebnih 46, smo naredili vsaj en čudež na tem področju. Uresničili smo odločbo Ustavnega sodišča RS, ki je pred tem zakon o določitvi volilnih enot za volitve poslancev v DZ razglasilo za neustavnega. »Golobnjak« ima 53 glasov in na eni sami seji DZ bi lahko rešili vseh 26 takih primerov, dva sta namreč v pristojnosti lokalne skupnosti. Tudi sicer »jokanje« ustavnega sodišča ni na mestu, saj bi sami lahko poskrbeli za uresničitev svojih odločb. Lep primer za to je občina Ankaran, ki jo je po večkratni zavrnitvi DZ ustanovilo kar ustavno sodišče.
V »Golobnjaku« nadalje »želijo«, da predsednik države imenuje sodnike. Floskula brez kakršnih koli rokov. V zvezi s tem je treba povedati, da je imenovanje sodnikov v DZ ostanek socializma. V razvitih demokracijah sodnike imenujejo predsedniki države, kralji, sodni organi sami in še kdo, skoraj nikjer pa zakonodajna veja oblasti. Na videz torej nekaj nespornega in samoumevnega, seveda če bi naše pravosodje delovalo resnično avtonomno in neodvisno, zlasti pa nepristransko. Tudi sicer so imenovanja sodnikov v DZ rutina, ki večinsko poteka z glasovanjem »za«; velika izjema so primeri, ko DZ ne potrdi predlaganih kandidatov za sodnike. Sam se spomnim le treh primerov, ko se je to zgodilo med stotinami imenovanj sodnikov. Za prenos imenovanja sodnikov z DZ na predsednika države, v našem primeru predsednico države, je potrebna sprememba ustave in 60 glasov poslancev, ki pa jih v »Golobnjaku« nimajo, zagotovi pa jih lahko le NSi, saj SDS nasprotuje predlagani rešitvi. Ob pretežno levem političnem enoumju v sodnem svetu in ob skrajno levo pristranski predsednici države je jasno, kdo sploh bo še lahko postal sodnik. Sicer pa tudi če do realizacije tega pride, to ne bo usodno za državo, usodnejše bo sodelovanje NSi z »Golobnjakom« pri volilnem sistemu.
Še tretji zapis v »Programu za delo koalicije 2022–2026«, ki se nanaša na »sistematično vključevanje civilne družbe v procese odločanja«. V »Golobnjaku« bi ta stavek lahko zapisali tudi drugače, recimo takole: »Civilno družbo, ki nas je pripeljala na oblast, bomo bogato finančno nagradili,« kar bi bil bolj pošten zapis. Civilna družba je običajno strankarsko neopredeljena, sodeluje z vsemi oblastniki in se ukvarja s civilnodružbenimi vprašanji splošnega pomena. To so pri nas seveda gasilci, Rdeči križ, Karitas in še kdo. Toda v »Golobnjaku« niso imeli v mislih njih, v mislih so imeli vse tiste civilnodružbene organizacije, ki so dejansko leve politične izpostave in so organizirale proteste proti prejšnji vladi Janeza Janše, še preden je ta vlado sploh sestavil, proteste pa so nadaljevali v času celotnega mandata omenjene vlade. Danes so seveda tiho, skoraj nobenih pripomb nimajo na delo v »Golobnjaku«. Se sprašujete, zakaj? Odgovor je jasen. Glasi se milijoni in milijoni, ki hvaležno pritekajo iz »Golobnjaka«. Se nadaljuje.
