Demokracija je politični sistem, tehnika so visoko razvita orodja, oboje pa je dosežek moderne dobe, oboje pravzaprav to dobo odločilno ustvarja.
Orodja: prvenstveno so namenjena delu, produkciji. Politika pa je urejanje skupnih zadev. Ker o njih lahko odločajo tisti, ki imajo oblast, je politika tudi boj za oblast. V sistemu demokracije je boj za oblast boj za glasove volivcev. Glasovi se oddajajo na >svobodnih volitvah<, se pravi: volivec naj se svobodno odloča med kandidati (strankami). Da bi bila izbira čim boljša, mora biti človek čim bolje seznanjen s kandidati in strankami, s programi, predvsem pa z lastnostmi politikov in s tem, kaj so dejansko naredili (za državo): >Po njih delih jih boste spoznali<.
Tu smo pri problematiki informiranja ljudi. Tehnika se danes masovno uporablja tudi za hiter in množičen prenos informacij (informacijska tehnologija). Raznim tehnikam (orodjem) za to pravimo >mediji<. In mediji se uporabljajo in zlorabljajo tudi za kreiranje političnega mnenja volivcev, pravzaprav so za to postali odločilni, zato jim mnogi pravijo kar >četrta veja oblasti<. Vendar, mediji niso oblast, postali pa so nekaj ključnega v boju za oblast.
Komunistom pa je Oblast sveta, obenem se zavedajo, da je le-ta izmuzljiva, zato je v njihovi Ideologiji, ki je sicer zelo taktična, se prilagaja okoliščinam in ima zato precej spremenljivk, tudi neka konstanta, in to je permanenten boj za Oblast. Ko smo pri nas vzpostavili demokratični sistem, so sicer morali privoliti v politični pluralizem (večstrankarstvo), in so morali privoliti tudi v medijski pluralizem. Težava pri novonastali opoziciji (politični desnici) pa je bila v pomanjkanju denarja, mediji namreč zahtevajo denar, veliko denarja. Kapitalska moč je ostala na strani tranzicijske levice – ker je ohranila svoje monopole v gospodarstvu, bankah, sodstvu, tudi v šolstvu. Zato je lahko ohranila tudi medijski monopol, in zato prevlado v kreiranju javnega mnenja, posledica je, da na volišča prihajajo enostransko in tudi lažno informirani ljudje z izpranimi možgani. Ali lahko govorimo o svobodnih volitvah, če je >svobodna volja< volivcev deformirana, medijsko zmanipulirana? Omrežja, lobiji, ki iz ozadja vladajo Sloveniji in ki ustanavljajo instant-stranke in nastavljajo razne nove obraze, ki potem postanejo njihove marionete, dopuščajo desnici le malo medijske moči, zato, da le-ta dobiva le toliko politične moči, da se pred svetom ustvarja videz demokracije. Priznajmo si: politična pokrajina, v kateri živijo državljani, je levo-medijski konstrukt, in naša demokracija je zgolj virtualna, ker ima desnica medijev le za vzorec.
Tranzicija ni uspela. Imamo oligarhijo.
V opisanem vidim tudi enega od negativnih učinkov tehnike na družbo: ona omogoča (povzroča), da se demokracija lahko sprevrže v totalno oblast Kapitala.
Franc Bešter, Zg. Besnica
