Piše: Gašper Blažič
Za trendovsko gibanje, ki v ZDA nosi naziv »Woke«, Slovenci pa ga imenujemo preprosto »prebujenje«, bi najprej lahko kdo pomislil, da gre za krščansko stvar. Saj gre navsezadnje za bitko proti predsodkom, diskriminaciji, rasizmu, nestrpnosti in še kaj bi se našlo. V Svetem pismu bomo celo našli več mest, ko nas Jezus opominja k budnosti. Denimo, ko govori o budnem služabniku, češ vsi moramo biti pripravljeni (prim. Lk 12, 35-46). Te besede je navezal na čas svojega ponovnega prihoda ob koncu časov (prim. Mt 13, 32-37). Iz tega je mogoče sklepati, da sta budnost in pripravljenost nekaj zelo pomembnega. Podobno je zapisal tudi apostol Pavel: »Ura je že, da se zbudite iz spanja, zdaj je naša rešitev bliže kakor takrat, ko smo vero sprejeli.« (Rim 13, 11)
Takole čez palec bi lahko ocenili, da sta »Woke« in njegova podvrsta »Black Lives Matter« (BLM) produkt krščanskega razmišljanja in ne toliko tistega tipičnega levičarskega prekucništva. V praksi pa se je pokazalo, da je ta pojav veliko bolj kompleksen, predvsem pa zahrbten, saj prvotno dobre namene izkorišča za uvajanje t. i. mehkega despotizma, ki ga je v nekoliko drugačni obliki napovedoval Alexis de Tocqueville v svojem znamenitem delu »Demokracija v Ameriki« (izšlo je že v prvi polovici 19. stoletja!). Torej, pot v pekel je tudi tu tlakovana z dobrimi nameni. Zdi se, kot da se je vsa človekova težnja po svobodi, ki je skozi novi vek kazala skozi različne miselne tokove, ki so na noge postavili liberalizem, izrodila v svoje nasprotje: cenzuro, čistke, izključevanje, izbris, prepoved javnega nastopanja. Češ, dovoljeno je samo to, kar je izrecno politično korektno. Torej, če se borimo proti rasizmu, se klin izbija s klinom: uvede se obrnjeni rasizem, kombiniran s feminizmom in še kakšnim -izmom, kar pomeni, da je bel moški glavna tarča družbene kontrole že zaradi svoje barve kože in spola. Ker bi lahko še naprej izvajal svoj potencialni »fašizem«, ga je treba že vnaprej ostro omejiti. In smo spet pri logiki preventivne vojne, ki jo poznamo iz slovenske notranje politike, ko se razne delegacije levih fašistov zaletavajo v vlado ne zato, ker bi vlada kaj narobe naredila, ampak zaradi možnosti, da bi v prihodnje storila kaj takega, kar bi jih ogrozilo. A navsezadnje je tudi komunizem nastal kot nekakšen odgovor na kapitalistično izkoriščanje, vsaj tako so ga predstavljali – posledice odgovora na to so bile veliko strahotnejše od samega kapitalizma.
Čeprav sem v preteklih dveh dneh dogajanje na vsakoletnem Strateškem forumu na Bledu spremljal morda le z enim ušesom, mi je dokaj hitro postalo jasno, da bo ta dogodek postal za novodobne prekucniške prebujence podoben simbol zla kot gospodarski forum v Davosu. Slednjega se je v preteklosti praktično vsako leto udeleževal nekdanji premier in nato predsednik republike Janez Drnovšek, vsa novinarska in politična tranzicijska elita mu je navdušeno ploskala. Tako kot so še leta 2019 navdušeno ploskali Marjanu Šarcu, ko je bil nazadnje gostitelj na Bledu in s tem mednarodni »gospodar parketa in žarometov«. Ko se je po tistem vratolomnem metu puške v koruzo nepričakovano zamenjala vlada (pa še to ne povsem, saj je ena od Šarčevih koalicijskih partneric tudi sedaj koalicijska stranka), se je tudi pogled na blejski forum radikalno spremenil. No, forum je bil letos zanimiv zlasti zaradi dejstva, ker Slovenija predseduje Evropski uniji, a kaj, ko imamo v očeh domačih opazovalcev spet »napačno« vlado, zaradi katere mnogi tuji državniki že ob omembi Slovenije zavijajo z očmi. In takšno podobo naj bi kazal tudi blejski dogodek: okrogle mize, kjer imajo vsi podobna mnenja, totalna prevlada belih moških, pa še tu imajo glavno vlogo elite, medtem ko se navadnih državljanov ne sliši. Skratka, monolog gluhih, če bi zaokrožili odziv slovenskih mainstream medijev.
Sklepamo lahko, da so se morali »prebujeni« plavalci s tokom močno dolgočasiti ob opazovanju dogajanja na Bledu, kjer je bil zanje edini omembe omenjen dogodek performans z reprizo »triglavskega preboja« na Blejskem otoku, torej destinaciji, ki za borce proti veri in Cerkvi predstavlja simbolično točko zgodovinskega spopada z nekim Vatikanom. Na olimpijskih igrah ter nogometnem prvenstvu so lahko opazovali razna politično korektna (večinoma neverbalna) sporočila in jim ploskali, čeprav športni dogodki nikakor niso namenjeni promociji ene ali druge politične agende. Vendar pa se zavedajo, da odločevalci o evropski prihodnosti ne bodo tako zlahka sprejeli receptov za nekakšen krasni novi svet, kjer se bo vsa politična elita ukvarjala s podnebnimi spremembami, sprejemanjem migrantov ter uvajanje nove »vladavine prava« po okusu LGBT. Zato je za evropsko sekcijo »prebujencev« blejski strateški forum zgolj še eno v vrsti razočaranj.
Kako v sedanjih razmerah sploh najbolj razumeti interes »prebujencev«? Morda nekako v luči razmer v Južnoafriški republiki, torej državi, ki je imela več desetletij v svojem pravnem sistemu zakodiran sistemski rasizem. Ko ga je zadnji belopolti južnoafriški predsednik Frederik Willem de Klerk odpravil in ga je na predsedniškem mestu nasledil dolgoletni politični zapornik Nelson Mandela, se razmere niso normalizirale, pač pa se je trend zgolj obrnil v drugo smer. Nenadoma je bela manjšina državi, ki je do takrat veljala za eno najbolj razvitih na črni celini, postala odveč. A tisto, kar je najbolj pripomoglo k postopnemu odhajanju belih Južnoafričanov v druge države, niso bili toliko neposredni ukrepi nove oblasti, pač pa oblastniško uvajanje »naravnega stanja«, ko so kriminalne tolpe tudi iz maščevalnih motivov začele s krvavimi napadi na hiše, kjer je stanovalo ne-črnsko prebivalstvo. Takšni napadi so se neredko končali tudi z umori, na katere se oblast skoraj ni odzivala, kar je pomenilo, da je črnska gverila dobila vnaprejšnje dovoljenje za ubijanje in se je moral pri obrambi vsak znajti, kakor je vedel in znal. A stalno trepetanje v strahu za življenje pač nikomur ni všeč, zato lahko dandanes kupite v Južnoafriški republiki luksuzno vilo po smešno nizki ceni, medtem ko država nazaduje v razvoju. A propos: če niste temnopolt, ampak »zaplankana žival«, potem o nakupu takšne nepremičnine ne razmišljajte – čudno je le, da o naselitvi tja ne razmišljajo tisti, ki za vsako ceno rinejo čez Sredozemsko morje.
Sodoben konglomerat ideologij v kategoriji »prebujenja« nam torej ponuja korenček in palico. Na izbiro imate, da ste »pridni« po njihovih merilih. Če ne boste, torej ne podpirate »družbene pogodbe« (in s tem imaginarnega absolutističnega vladarja, ki vam zapoveduje in prepoveduje) in ste po logiki Thomasa Hobbsa povrženi železnemu zakonu »naravnega stanja«, kjer je »človek človeku volk«. No, če uporabimo vokalno izgovorjavo izvirnega izraza prebujenske ideologije, potem dobimo stanje, v katerem je človek človeku – woke.
