Piše: Vančo K. Tegov
Točno to in tako. Te dni se dogaja tisto, kar bi se moralo zgoditi pred 50-70-100 leti. Pa se ni. Zato smo se zdaj znašli v zapozneli situaciji, ko barbarizem in divjaštvo, podprta z dosežki civilizacije, uničujeta prav to civilizacijo in njene dosežke. Civilizacija oziroma civiliziranje posameznih delov sveta je delovalo na preskok. Preskočilo je prepotrebne ure spreminjanja ljudi določenega podnebja za spremembo na bolje v dobro vseh. To se zdaj vrača kot bumerang. Kot kladivo tolče po glavi tiste, ki so želeli dobro, boljše.
Evropejci in drugi, ki so dosegli civilizacijski napredek, so postali privlačni za izkoriščanje s strani tistih, ki bi se mogli in morali spremeniti na lastnem, domačem koncu. Ko so bili na domačem dvorišču, so bili zastopniki bede, revščine in neenakopravnosti, ko so bili v Londonu, Zürichu ali Münchnu, pa so hlastali za dosežki, ki jih ponujajo razvitost in socialni transferji v gostujočih državah – torej od »osovraženih« nevernikov.
In glej ga, zlomka. V soboto zjutraj, na sveti dan za vse Žide, tako tudi za izraelske, so na meji med Gazo in Izraelom z vseh koncev začeli streljati, prebijati mejo in po vrsti ubijati, kar jim je prišlo nasproti. Ni bilo važno, kdo je to bil, važno je bilo le, da je bil na drugi strani meje. Vse, kar so dosegli v mnogih prej mučnih letih pogajanj in prilagajanja civilizaciji na njihovih tleh, so »ubili«, tako da so ubijali, masakrirali, posiljevali, klali. S tem so ubili prihodnost vseh svojih rojakov.
Odgovor na to barbarsko početje je podal predsednik vlade Izraela Benjamin Netanjahu, ki je poudaril: “Udarili jih bomo do bridkega konca in se s silo maščevali za ta črni dan, ki so ga povzročili Izraelu in njegovim ljudem.” Obljubil je tudi, da bo vse lokacije, kjer je Hamas deloval, in območja, ki jih je uporabljal kot skrivališča, spremenil v ruševine. “Kar se je danes zgodilo, je v Izraelu brez primere, in poskrbel bom, da se ne bo ponovilo.” Nobeno teroristično dejanje nikoli ni in ne sme biti upravičeno.
Mednarodne reakcije pa so po sistemu toplo-mlačno-hladno. Obsodba je obsodba in ne deljenje odgovornosti. Ko uničuješ, moriš, si kriv ti in samo ti. Kdor hoče razvodeneti krivdo, je slabič ali morilčev zaveznik. Povprečen Palestinec in povprečen Izraelec se med seboj globoko sovražita, toliko in tako močno, da se zdaj vse več tega trenja in konflikta seli v Evropo. Zato bi moral biti ključen nadzor nad dotokom migracij v vsako državo; treba je narediti določeno selekcijo glede na to, kakšen profil priseljencev je ekonomsko potreben in upravičen, še posebej pa je pri tem pomembna pripravljenost priseljencev, da se mirno in konstruktivno integrirajo v družbo. Dejstvo je, da vsakega posameznika ali družbene skupine zaradi različnih kulturnih, socialnih, verskih, tradicionalnih in podobnih razlogov ne bo mogoče integrirati v državo gostiteljico. In ta rezultat neprilagojenosti in slabe integracije je bil že viden na ulicah večjih evropskih mest. Preprečiti je treba, da se priseljenci getoizirajo, ker potem oblikujejo subkulturo, praktično “državo v državi”, njihovi otroci pa se slej ko prej začnejo zavedati, da niso enakopravni preostalim državljanom, kar generira konflikt, tako medgeneracijski kot tudi mednacionalni. Ponekod je za preprečitev tega že mnogo prepozno. In vse to je prisotno po Evropi. Belgija, Francija, Danska, več britanskih mest in morda Nemčija ta »luksuz« že imajo. In kot je nekdo zapisal: »Čas je že, da smo na domačem evropskem dvorišču mi gospodar«. Gospodar si lahko, če si močan in odločen, ne pa cagav in mlačen.
Če se to ne bo spremenilo spremeni, in ni še prepozno, bomo gledali in obžalovali slavljenje divjaštva, barbarizma in uničevanja civilizacije pred našimi očmi po mestih in deželah nam bližnjega sveta. Na naših trgih in ulicah.
Zato je odločno ukrepanje zoper nasilje in neuravnovešeno divjanje in uničevanje edina pot v dokaj varno sedanjost in prihodnost. Evropa zdaj, Avrupa nikoli! Za civilizacijo in proti barbarstvu!
