Tokrat sem si za iztočnico razmišljanja izbral verze Jovana Vesela Koseskega. O talentu, literarni beri, izpovedni moči in priljubljenosti Prešernovega sodobnika Koseskega ne bom razpravljal; o tem so sodili in še sodijo literarni zgodovinarji. Zanimiva je sporočilnost zapisanih rim za današnji čas.
|
»Udri, udri, mah na mah! |
Zloraba Prešerna
Naši naprednjaki, kar je sopomenka za levičarje, prisegajo na Prešerna in se ponašajo, da razumejo njegovo nesmrtno poezijo in vizionarstvo o svetovnem bratstvu. Žal je vsakoletna proslava ob Prešernovem smrtnem dnevu evtanazija slovenskega bratstva in kotišče škandalov. Če ni škandalozne izbire nagrajencev, pa je poskrbljeno za škandal z zlorabo Prešerna samega. O avtorstvu letošnje uglasbene kvante je že Ernestina Jelovšek (1842 – 1917) prepričljivo zapisala, da ta ni izpod peresa njenega očeta Prešerna (Sila spomina, stran 44, urednik M. Mušič, MK, Ljubljana 1986).
Kako prikladna kvanta za kulturni boj, udri, udri, mah na mah!
Frontalni napad na vlado
Mesec kasneje, v marcu, se je ob fronti stalnega kulturnega boja srdito razvnel še frontalni napad na novo vlado. Z vsemi sredstvi, z orožjem največjih kalibrov, s hibridno vojno. Udri, udri, mah na mah! Ne šest – ampak šest krat šest krat šest jih pade, kjer porine medijska laž. Napadalcem nikoli ne zmanjka borcev in bork. Iz rezerve jih lahko pokličejo kadarkoli in kolikor jih potrebujejo. Agresivno vojsko sestavljajo poklicni novinarji in rezervisti.
Reinkarnirana je Vika Potočnik, malodane iz vsemirja sije nova sindikalistična zvezda Tea Jarc, samozvana voditeljica Sveta za odziv na sovražni govor Nataša Pirc Musar dobi ekskluzivno pravico, da presoja predlog zajetnega »korona zakona« in predsednica hirajoče opozicijske stranke Bratuškova je pametnejša od strokovnjakov iz Lahovnikove skupine.
Seveda tudi moški prekipevajo od navdušenja za jurišanje na vlado. Jože P. Damjan in Bogomir Kovač begata državljane s solističnimi nastopi v medijih, ker ju Matej Lahovnik ni povabil v strokovno posvetovalno skupino. Iz domovine v tujino dela zgago Blaž Zgaga, iz tujine v domovino pa infektolog Andrej Trampuž. Svoje registre odpirajo še diplomirani komedijant Marjan Šarec, pa strokovnjak za prašičerejo Dejan Židan, pa Luka Mesec, ki je trenutno zadnji krajec.
Narobe svet.
Resnici na ljubo je trenutno ena sama človekova pravica, ob kateri vse druge zbledijo in te naj počakajo na boljše čase. To je pravica do kar se da dobre zdravstvene oskrbe. Vlada ima pravico in dolžnost storiti vse, kar je v njeni moči, da preprečuje okužbe in omogoči zdravljenje bolnih.
Zoki dela spomenik Janezu Stanovniku
Kjer zadene, iskra šine. Iskri se tudi na ljubljanskem magistratu, pa ne v naporih za preprečevanje širjenja okužb in odgovorni skrbi za meščane, ampak zaradi politične agende. Kje ste žurnalisti Slovenskih novic, ki se naslajate ob praznih cerkvah in še bolj ob praznih pušicah? Zapišite raje kritično misel o najpomembnejšem projektu ta hip v Ljubljani, o spomeniku Janezu Stanovniku. Ves svet se bori z grozljivo epidemijo, v Ljubljani pa snujejo spomenik zgodovinsko sporni osebi. Ves svet se bori s korona virusom, Jankovič pa načrtuje, da se bo 9. maja znova boril proti fašizmu in z ZZB odkril spomenik na Trgu narodnih herojev.
Lastna hvala ni lepa, pa vseeno ne morem mimo tega, kar sem napovedal 22. februarja: Stanovnik bo tretji stražar pri grobnici narodnih herojev.
Zapiranje lokalov v Ljubljani ob začetku epidemije je bilo prepuščeno podjetniški presoji, kajti župan ni hotel tekmovati z drugimi župani pri hromljenju mestnega utripa. Mestni redarji so opravičevali svoje plače s preganjanjem dostave ne-naših spletnih trgovcev. Brezdomci povzročajo resne skrbi za lokalno oblast v vseh večjih mestih v običajnih razmerah, kaj šele ob epidemiji. Je dovolj, da so ljubljanskim brezdomcem obljubili le nekajurno uporabo javnega stranišča pod pogojem, da ga bodo ti sami čistili? Verjetno ne. Težko delo z brezdomci je tako obležalo na plečih prostovoljcev Vincencijeve zveze dobrote kljub »ločitvi Cerkve od države«. Edina skupina ljudi, za katero se je župan z vso požrtvovalnostjo zavzel, so bili njegovi rojaki, ki so na poti v Srbijo obtičali v Ljubljani. Za vse drugo pa naj bi poskrbela vlada in gorje ji, če bo v naglici storila kakšno napako.
Judežev denar
Časnik je še vedno brezplačen, ni pa zastonj in ne poceni. Če hočete in zmorete, lahko njegov obstoj podprete z donacijo.
Kje ste žurnalisti, ki vas Telekom zasipa z oglaševalskim denarjem? Zapišite, če si upate, da je Telekom daroval »vrtoglavih« štirideset tisoč evrov ljubljanskemu in mariborskemu kliničnemu centru kot pomoč v spopadu covid-19. Sramotno, umazano!
Ob milijonih, ki jih Telekom puli iz žepov državljanov in jih odmetava v brezno brez dna, ki se imenuje Planet TV, daruje piškavih štirideset tisoč evrov. To ni dar uboge vdove ampak prezirljivo vržen drobiž bogatina v roke siromaka. In siromak naj mu bo hvaležen?
Pokojni ameriški Slovenec Borut Prah je bil leta 2012 pobudnik ustanovitve spletnega agregata NOVICEJUTRO.SI, ki je bil v lasti Inštituta Karantanija. Kdaj in kako je spletni portal/agregat prešel pod samostojnega podjetnika Silvestra Šurlo, ne vem, vsak dan pa se lahko prepričam, da zaradi Judeževega oglaševalskega denarja Novice jutro niso niti senca objektivnosti, kar so nekoč bile. Poleg rednega oglaševanja člankov prihajajočega Reporterja izstopajo povezave do obrobnih in srditih borcev proti aktualni vladi in bogatih zakladnic lažnih novic, kot so: NECENZURIRANO, TOPNEWS, VEČER, MLADINA …
V slogi je moč, z izobiljem oglaševalskega denarja pa premoč. »Šest jih pade, kjer porine. Kdo ji mar?«
Vir: casnik.si
