Piše: Andrej Lokar (KUD Kdo)
Za začetek zalogaj nekoliko brezosebne kronologije: Javna agencija za knjigo je 10. 11. 2022 objavila rezultate natečaja za »rešitev« vprašanja paviljona in stojnice na častnem gostovanju Slovenije na Frankfurtskem knjižnem sejmu 2023. Na razpisu je zmagal Studio Sadar. Prva »neobičajnost«: razpis ni bil objavljen na straneh JAK, pač pa zgolj na Portalu javnih naročil ter v evropskem Elektronskem dnevniku razpisov (TED).
Druga »neobičajnost«: čakalna doba na razpis za uresničitev »rešitve« je bila nenavadno dolga. Objavljen je bil šele 8. 6. 2023 – in znova ne na straneh JAK, temveč le na portalu javnih naročil in na že omenjenem TED. Gre za: izdelavo, transport, postavitev paviljona in stojnice ter demontažo in odvoz. Tretja »neobičajnost«: razpis je bil silno kratek, odprt je bil le do 7. 7. 2023, pri čemer naj bi zmagovalec začel z delom 1. 8. 2023, v ta namen pa bi si moral zagotoviti še dovoljenje Frankfurtskega knjižnega sejma za izvedbo in dela. Rezultati razpisa JAK so bili objavljeni 12. 7. 2023 in (četrta »neobičajnost«) nanj je prispela le ena ponudba, ki pa je bila zavrnjena. Javna agencija za knjigo je pri tem navedla, da je bila ponudba glede na razpoložljiva sredstva (780.000 evrov) previsoka (1.223.599 evrov), ni pa bilo priloženega zavarovanja. Ker je rok za vložitev zahtevka za revizijo 8 dni, ponovljenega razpisa ni bilo mogoče objaviti takoj.
Največ pozornosti kajpada pritegne eno od podjetij, ki je navedeno kot sodelujoče z omenjenim ponudnikom: leta 2019 ustanovljeno podjetje iz Hong Konga, ki je potemtakem prijavljeno in registrirano v razvpiti davčni oazi. Podjetje Event 4 All je delalo z vrsto slovenskih podjetji, denimo z Agencijo Freshlab iz Ljubljane. Pri tem (peta »neobičajnost«) vsekakor bije v oči, da je bilo gradivo dosegljivo samo v slovenščini, ki se je je JAK posluževal tudi v komunikaciji s tujimi partnerji. V tem primeru gre namreč še za šesto »neobičajnost«, saj je bil pri razpisu del gradiva v angleščini, kar velja tudi za dobršen del načrta paviljona.
Do otvoritve Frankfurtskega knjižnega sejma je le približno 100 dni, se pravi: zaradi iztekajočega se časa, pa tudi zavoljo zahtevnosti projekta, zaradi velikosti prostorov – je omenjena zavrnitev lahko usodna. Vendar hkrati se tudi poraja še vrsta drugih vprašanj: kaj natanko pomeni neobjava (prikrivanje?) razpisa na straneh JAK, ki naročniku ne poviša stroškov? Saj bi moral biti cilj razpisa predvsem čim večja udeležba in konkurenca ponudb. Ali mora morda biti izbran že vnaprej točno določeni izvajalec, morda celo skupina, ki bo monopolizirala drugi razpis?
O vsem tem nas bo poučila že sama objava novega (ponovljenega) razpisa, pri tem pa bo morala slovenska javnost predvsem biti pozorna na višino sredstev ter na pogoje zavarovanja. Pomembno je namreč dvoje: ali se bo naročnik prilagajal ponudniku? Ali bodo s strani Ministrstva za kulturo dodani kakšni aneksi? Nadvse pomenljivo pri vsem tem je odlašanje z objavo razpisa do zadnjega trenutka, ko bodo zaradi kratkosti rokov cene zagotovo višje (in možnosti za morebitne provizije nesorazmerno večje). Vsemu omenjenemu je treba kajpada dodati še vprašanje revizije, saj je že samo z vložitvijo zahtevka za revizijo mogoče usodno upočasniti izvedbo projekta. Dan otvoritve Frankfurtskega knjižnega sejma pa je tik pred vrati.
Slovenska javnost (in kajpada organi, ki so temu namenjeni) mora torej pozorno spremljati, kaj se bo dogajalo na novem razpisu, ki bo (namenoma?) objavljen v času počitnic.
Če torej povzamemo, je eno od najpomembnejših vprašanj, ki se zastavljajo, kdo je odgovoren za tako tvegano vodenje morda največjega projekta v zgodovini slovenske kulture – predvsem glede morebitnega višanja cen, do katerega bo najverjetneje prišlo zaradi stiske pri rokih realizacije, kar se bo pokazalo v cenovni razliki med prvim in ponovljenim razpisom. Ob svojem nastopu je ministrica Vrečkova odrezavo odslovila bivšega direktorja Javne agencije za knjigo, češ da »ne uživa več njenega zaupanja«. No, slovenska javnost se lahko spričo te malomarnosti (toda: ali gre res za malomarnost?) prepriča, kakšni so kadri, ki povsem sedeč uživajo njeno zaupanje. V bistvu ne gre za nič drugega kot za običajno zmes že preizkušenega restavracijskega zavezništva med netransparentnostjo in negativno selekcijo, in vse kaže, da je ravno to tisto vsebinsko jedro »sistemskih« rešitev, ki jih tako vehementno napoveduje nova ministrica za kulturo.
Vir: KUD Kdo
