7.4 C
Ljubljana
torek, 16 aprila, 2024

57. številka NOVE REVIJE – ključni korak v slovensko pomlad

Piše: dr. Andreja Valič Zver

Tokratna kolumna je bolj zgodovinsko obarvana. Spodobi se namreč in nasploh je koristno, da se − v vsesplošnem drvenju Slovenije v vedno bolj neobvladljiv kaos − ozremo nazaj in iščemo zgodovinske odločitve, ki so nas peljale v normalnost, evropskost, demokratičnost. Za aktualne oblastnike kaj takega težko trdimo, saj nas vsak dan slabše stanje na političnem in vseh drugih parketih prepričuje o nasprotnem. Kot veste, drage bralke in bralci, je revija Demokracija polna odličnih analiz sedanjega žalostnega stanja slovenske države, zato naj bo zgodovinarki dopuščen ekskurz v tiste obetavne pomladne čase, ki nas upravičeno navdajajo s ponosom in z nostalgijo.

Morda se je kdo med vami spomnil, da je pred nekaj dnevi – točneje 18. februarja – minilo 37 let od izida 57. številke Nove revije, ki predstavlja enega najpomembnejših mejnikov slovenske politične pomladi v osemdesetih letih prejšnjega stoletja. Upravičeno lahko zatrdimo, da je bila Nova revija pomembna zunajpartijska modernizacijska sila, ki je bistveno presegla literarni in umetniški pomen. Bila je prvovrstna politična revija, ki je mobilizirala, navdihovala in sooblikovala novo politično kulturo in nova politična razmerja na Slovenskem v osemdesetih in devetdesetih letih prejšnjega stoletja.

Med avtorji, med katerimi sta s svojima prispevkoma še posebej izstopala, velja omeniti dr. Jožeta Pučnika in dr. Iva Urbančiča. Prikličimo si v spomin nekaj njunih idej.

Pučnik se je, kot je splošno znano, v osemdesetih letih vračal iz Nemčije v domovino, od koder ga je po več letih v zaporu pregnal komunistični režim. V 57. številki Nove revije je Pučnik v prispevku Politični sistem civilne družbe – eksplikacija osnovnih načel jasno zapisal, da v imamo v Sloveniji totalitarni politični sistem. Podčrtal je nujnost ustanovitve neodvisnih političnih strank, ki so najboljša in najučinkovitejša tehnologija, pa tudi nujno spremembo ustavnega in pravnega reda.

Glede odnosa z Jugoslavijo je Pučnik menil, da je neodtujljva pravica vsakega naroda, da je suveren, da si organizira svojo državo in da jo brani pred zunanjimi posegi. Dejansko je Pučnik postavil temelja na novo nastajajoče politične platforme, ki se je kasneje razvila v Majniško deklaracijo, to je demokracijo in nacionalno suverenost.

Ivo Urbančič je v burnih osemdesetih letih objavil vrsto del o slovenskem narodnem vprašanju. V 57. številki Nove revije je objavil prispevek z naslovom Jugoslovanska »nacionalistična kriza« in Slovenci v perspektivi konca nacije. Najprej se loteva teorije, npr. razmerja etnosa, naroda in nacije. V nadaljevanju pa razpreda o potencialih slovenskega naroda in njegove kulture. Nacija je zanj »sistem moči«, ki obsega vse, kar se ima za istorodno, je kot »absolutni subjekt«, svoj lastni proizvod in proizvajalna sila hkrati. Po njegovem obstajajo časi, ki so prelomni, epohalni, ki spreminjajo »bitni red bivajočega v celoti«. Urbančič se je zavzel za »genotipsko« ukinitev tedanjega režima. In čeprav je nacionalizem unitarističnega ali separatističnega tipa, kakor tudi nacija, epohalnega minulega pomena, se ima Urbančič v kontekstu jugoslovanske nacionalistične krize za − nacionalista.

Protidemokratični refleks je danes spet tako močan, da moramo sporočila novorevijašev znova braniti z vsemi silami.

Ugotavljal je, da se družba giblje v smeri vse večje diferenciacije, pluralizacije, členjenja, v avtonomijo, kar je direktno v nasprotju z dominacijo unitarističnega sistema. Tudi zato unitarna Jugoslavija zanj nima prihodnosti. Za Urbančiča torej ni dovolj le modernizacija in demokratizacija družbenih in političnih struktur, niti ne le kulturna avtonomija, ampak slovenska država.

Večina ustvarjalcev znamenite 57. številke Nove revije je poudarjala podobne ideje in koncepte, a so jih dokaj različno oblikovali. V bistvu pa je zaradi teh sporočil nastajalo nekaj usodno pomembnega v procesu modernizcije Slovenije v drugi polovici osemdesetih: najprej nova konceptualizacija slovenskega nacionalnega vprašanja, ki je imela velik vpliv na oblikovanje okrepljene nacionalne identitete med Slovenci, in drugič nova politika, ki je bila utemeljena na novih predpostavkah: na demokraciji, spoštovanju človekovih pravic in svoboščin, pravni državi in trgu. Zdelo se je, da so ideje 57. številke Nove revije kasneje v dobršni meri postale dominantne. A proti-demokratični refleks je danes spet tako močan, da moramo sporočila novorevijašev znova braniti z vsemi silami.

 

 

PODPRITE DEMOKRACIJO!

Drage bralke, dragi bralci, donirajte Demokraciji in podprite pluralnost slovenskega medijskega prostora!

Sorodne vsebine