Zelo neroden položaj ob “aferi Iskreni”: Bratuškova v času njene vlade podpirala ministra Stepišnika, ki je svojemu podjetju nakazoval državne subvencije in je nato odstopil!

Avtor: Sara Rančigaj (Nova24tv.si)

“Če je bilo karkoli narobe, bo minister za svoja dejanja odgovarjal, a kot kaže sedaj, ni nič narobe. Prav tako tudi ni zakonskih ovir, da podjetje, katerega lastnik je funkcionar, ne bi moglo kandidirati na tovrstnih razpisih,” je leta 2013 dejala takratna mandatarka Alenka Bratušek o pridobitvi 348 tisoč evrov subvencij za podjetje, ki je bilo v lasti takratnega gospodarskega ministra Stanka Stepišnika. Stepišnik je kasneje še istega leta, zaradi vse glasnejših očitkov odstopil in se vrnil v poslanske klopi, Bratuškova pa se je kasneje z njim strinjala, da je težko biti minister, kadar odgovorni na ministrstvu tvojemu podjetju podeljujejo subvencije. Kot kaže pa na strani Bratuškove veljajo dvojna merila, saj se je pridružila pogromu nad ministrom Cigler Kraljem, ki je še pred pričetkom nastopom funkcije ministra odstopil s položaja soustanovitelja Zavoda iskreni.

Vse večji je pogrom levih strank nad ministrom za delo, družine, socialne zadeve in enake možnosti Janezom Cigler Kraljem, ki mu očitajo dodeljevanje sredstev Zavodu iskreni, katerega soustanovitelj je bil. Cigler Kralj je iz mesta soustanovitelja odstopil, ko je nastopil z ministrsko funkcijo. Stranke levice pa so tako že pričele vneto zbirati podpise za vložitev interpelacije zoper ministra, ki so jo podpisale stranka LMŠ, Levica in SAB.

 

 

Medtem ko so v strani SAB podprli interpelacijo zoper ministra, pa Alenka Bratušek v času svoje mandatarske funkcije “ni videla spornosti v pridobitvi sredstev z ministrstva za gospodarstvo” takratnemu ministru za gospodarstvo Stanku Stepišniku  za podjetje Emo Orodjarna, ki je bil tudi njen največji lastnik. Emo Orodjarna je v času njegovega ministrovanja prejela 348 tisoč evrov z naslova razpisa Smer+.

Leta 2013 je takratna premierka Alenka Bratušek menila, da v omenjenem primeru ni bilo nič spornega, saj ni videla zakonskih ovir, da njegovo podjetje ne bi moglo kandidirati na tovrstnih razpisih. Bratuškova naj bi takrat ugotovila, da postopki niso bili sporne, temu pa ji je pritrdila tudi protikorupcijska komisija. “Če je bilo karkoli narobe, bo minister za svoja dejanja odgovarjal, a kot kaže sedaj, ni nič narobe,” je takrat dejala. Podobnega mnenja so bili tudi na ministrstvu za gospodarstvo.

“Minister Stanko Stepišnik v postopek izbora podjetij na javnem razpisu Smer+ ni bil vključen,” so takrat zatrdili na ministrstvu za gospodarstvo. Vseeno pa so se takrat pojavile polemike, da bi lahko z omenjeni dejanji kršil 35. člen zakona o integriteti in preprečevanju korupcije. Omenjeni zakon državnim organom prepoveduje poslovanje s subjektom, v katerih je funkcionar, ki pri tem organu ali organizaciji opravlja funkcijo, ali njegov družinski član neposredno ali prek drugih pravnih oseb v več kot petodstotnem deležu udeležen pri ustanoviteljskih pravicah, upravljanju ali kapitalu. Medtem pa so Finance navajale, da je bil Stepišnik takrat preko Corda Orodjarne več kot 40-odstotni lastnik EMO Orodjarne.

Pridobitev omenjenih sredstev se Stepišniku takrat ni zdelo sporno, a je vseeno odstopil
Tudi samemu ministru se ni zdelo sporno, da je njegovo podjetje pridobilo sredstva, pri čemer je še zatrdil, da pri teh izborih ni imel nikakršnega vpliva. Stepišnik je po vse glasnejših očitkih zaradi pridobljenih sredstev novembra 2013 o pogovoru z Bratuškovo odstopil s položaja ministra za gospodarski razvoj in tehnologijo in se vrnil v poslanske klopi, kot poslanec Pozitivne Slovenije. Z omenjenim manevrom je tako želel rešiti tudi ugled njegovega podjetja, za katerega je v tem primeru še naprej želel zagotavljati enakovreden nastop na domačih in tujih razpisih. Bratuškova se je kasneje strinjala, da je težko biti minister, kadar odgovorni na ministrstvu tvojemu podjetju podeljujejo subvencije.

Od leta 2009 do leta 2012 je na razpisih različnih ministrstev in državnih agencij podjetje Emo orodjarna prejelo dobrih pet milijonov evrov. Največ spodbud je EMO Orodjarna od države dobila leta 2010 – skoraj dva milijona evrov, večino je šlo za program tehnološkega razvoja. Spomnimo, ko je Stepišnik nastopil mandat, so v javnost prišle informacije, da naj bi EMO Orodjarna leta 2010, v času, ko je bil Stepišnik še njen direktor, prejemala subvencije za delavce na čakanju, čeprav so ti vseskozi prihajali v službo. Stepišnik je takrat zanikal kakršnekoli nepravilnosti, tudi kriminalisti, ki so primer preiskovali, se na koncu niso odločili za vložitev kazenske ovadbe.

Uporaba dvojnih meril
Predsednik LMŠ Marjan Šarec je financiranje Zavoda iskreni v sredo na Twitterju označil kot “kapljo čez rob” . Tudi v Levici menijo, da izbira Zavoda Iskreni na razpisu odpira “resne korupcijske in klientelistične sume”, je v sredo navedel vodja poslancev Levice Matej T. Vatovec. Vprašanje o tem ali je šlo za resne korupcijske in klientelistične sume pa se ni porajalo leta 2013, ko je Stepišnik prejel sredstva s strani ministrstva za gospodarstvo.