Ob tem naj spomnimo, kako se je v Srbiji razpletla zgodba s političnim padcem Slobodana Miloševića, ki je vladal od leta 1986 dalje, najprej kot šef partije, od leta 1989 kot srbski predsednik in malo kasneje kot predsednik ZR Jugoslavije. 24. septembra 2000 pa se je na predsedniških volitvah spopadel z Vojislavom Koštunico, kandidatom opozicije. Uradni rezultati pa so sprva kazali, da nobeden od dveh kandidatov ni dobil več kot 50 odstotkov glasov, zaradi česar bi bil potreben drugi krog. Ostali kandidati so dobili le minimalno število.
No, ob tem so v javnost prihajale informacije o zlorabah na voliščih. V mnogih volilnih odborih so namreč spreminjali zapisnike z volišč, dodajali glasove Miloševiću ali odvzemali Koštunici, prav tako so po poročilih opazovalcev so nekatere glasovnice preprosto »izginile«, zlasti na območjih, kjer je opozicija imela večino. Obstajali so tudi seznami t. i. dvojnih volivcev, ki so lahko svoj glas oddali večkrat, velikokrat pa tudi v imenu že pokojnih volilnih upravičencev. K sreči sta opozicija in civilna družba imeli dovolj nadzora, da je lahko javnosti sporočala resnico o nepravilnostih ter o tem, da uradni rezultati ne ustrezajo dejanskemu stanju. Sledili so masovni protesti, 5. oktobra 2000 pa je Srbija doživela preobrat, ko so protestniki vdrli v parlament ter na sedež državne radiotelevizije. Vojska in policija jih nista poskusili ustaviti. Naslednji dan je Milošević priznal poraz, tudi tedanja volilna komisija ZRJ je priznala, da je dobil le dobrih 35 odstotkov glasov. Kar se zagotovo ne bi zgodilo, če ne bi bilo tako močnega civilnega odpora proti volilnim prevaram.
Zgodba z Miloševićevim padcem bi morala biti dobra šola za Slovence. Dokazov o tem, kakšne zlorabe so se dogajale že na predčasnem glasovanju in nato na sam dan volitev, je več kot dovolj. Sedaj je na nas, ali smo pripravljeni verjeti na besedo tistim, ki trdijo, da ni bilo nepravilnosti, če pa so bile, niso vplivale na izid? Smo pripravljeni sprejeti ravnanje predsednice republike, ki diskvalificira tiste, ki opozarjamo na zlorabe?